Festival Ljubljana predstavlja 35. Slovenske glasbene dneve, ki bodo na sporedu med 14. in 22. aprilom 2021. Bogat program vključuje mednarodni muzikološki simpozij pod vodstvom prof. dr. Jerneja Weissa ter koncertne večere z izbranimi solisti in glasbenimi zasedbami. Slovenski glasbeni dnevi, ki se jih je prijel naziv praznik slovenske glasbe, že 35 let združujejo slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost ter gradijo na temeljih glasbene dediščine našega prostora. Na letošnjih Slovenskih glasbenih dnevih bo osrednja pozornost namenjena stoletnici delovanja Opere Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Dogodki bodo na ogled na spletni strani Festivala Ljubljana, prenos bo brezplačen.

Na sporedu bo mednarodni muzikološki simpozij, ki bo s pomočjo prispevkov nekaterih vodilnih slovenskih in tujih simpozistov iz 15 držav osvetlil širšo družbeno vlogo operete kot umetniške zvrsti. Pester koncertni program, ki se repertoarno razteza od solistične do glasbeno-scenske produkcije, bo letos še posebej bogat z naborom novih del slovenskih skladateljev. Ogledali si bomo opero Marpurgi skladateljice Nine Šenk v izvedbi SNG Maribor, s koncertom Hommage à Beethoven & Wolf se bomo poklonili skladateljema L. van Beethovnu in H. Wolfu, prisluhnili bomo Društvu slovenskih skladateljev z novitetama za violino in klavir Maje Matić in Petra Šavlija, inovativni prireditvi spevSLAM, ki spodbuja nastanek samospevov, Noči slovenskih skladateljev, Orkestru Slovenske filharmonije pod vodstvom Simona Krečiča ter si ogledali opero Samorog v izvedbi SNG Opere in baleta Ljubljana, ki bo 35. Slovenske glasbene dneve tudi zaključila.

Nina Šenk: MARPURGI – OTVORITEV 35. SLOVENSKIH GLASBENIH DNEVOV
Izbrani poudarki izhajajo iz pomembnega jubileja SNG Maribor: stoletnica začetka delovanja Opere v mariborskem poklicnem Slovenskem narodnem gledališču, ustanovljenem leta 1919. Prva glasbeno-scenska odrska uprizoritev mariborskega opernega ansambla je bila namreč opereta Mam’zelle Nitouche Hervéja 1. maja 1920, prva uprizorjena opera pa V vodnjaku Viléma Blodka 4. januarja 1921. Ob stoletnici prve izvedbe glasbeno-scenskega dela v SNG Maribor je ustanova naročila novo opero pri večkrat nagrajeni in mednarodno uveljavljeni slovenski ustvarjalki Nini Šenk (1982). S svojim opernim prvencem Marpurgi bo skladateljica skupaj z libretistom in režiserjem Igorjem Pisonom, dirigentom Simonom Krečičem in drugimi ustvarjalci ter poustvarjalci iz Opere SNG Maribor osvetlila manj znano poglavje zgodovine mesta ob Dravi. Libreto po motivih istoimenskega esejističnega romana Zlate Vokač Medic postavlja operno dogajanje v 15. stoletje z dualističnim pripovedovanjem dveh ključnih protagonistov, doktorja Hannesa in Mathiasa, ki na iste dogodke velikokrat gledata s povsem drugačne perspektive. Po pisateljičinih besedah predstavljata usodo slehernika, ki se prebija skozi nepretrgan splet nasilja in vse do usodnega trenutka živi v varljivem upanju, da sam usmerja svoje življenje. Skladateljica pa opozarja na večno aktualno temo dvojnosti med odprtostjo, znanjem, svetovljanstvom in na drugi strani lokalno zaprtostjo in samozadostnostjo. Po predvajanju opere Marpurgi vljudno vabljeni, da prisluhnete še pogovoru z avtorji. (14. 4., 19:30, prenos na spletni strani Festivala Ljubljana)

spevSLAM
V času prebujanja narodne zavesti sredi 19. stoletja je bil samospev na slovenska besedila odličen manifest afirmacije narodnokulturne ozaveščenosti Slovencev, ki se je tudi zaradi prikladno majhne poustvarjalne zasedbe (glas in klavir) zelo razširil med ljudi. Priljubil in razmahnil pa se je tudi s pomočjo pesmaric, glasbenih revij in notnih edicij. Po izjemnem uspehu prvih bésed so se v Slovenskem društvu odločili natisniti na tej prireditvi poustvarjena dela; tako je že prva številka pesmarice Slovenska gerlica leta 1848 vsebovala tudi slovenske samospeve. Klicala je: »Slovenska gerlica v domačem logu milo poje. Povabi spevati drage brate, drage sestre svoje.« Danes je samospev na Slovenskem razmeroma skromno zastopan žanr, tako na koncertnih odrih kot pri glasbenih ustvarjalcih. Izvrstna priložnost za nastanek in izvedbo novih slovenskih samospevov je zato inovativna prireditev spevSLAM. Prvi tak dogodek, izvirno imenovan songSLAM, je bil leta 2015 v New Yorku. Z velikim uspehom je marca 2019 prvič spevSLAM v Sloveniji organizirala sopranistka Theresa Plut, ki je prepričana o neizmernem bogastvu slovenskega jezika in kreativnosti skladateljev, pevcev in pianistov. spevSLAM namreč povezuje ustvarjalce in izvajalce klasične glasbe v skupine, ki na tekmovalnem odru, a v sproščenem vzdušju, premierno predstavijo nove samospeve in se potegujejo za nagrade. Vsaka skupina (pevec-pianist-skladatelj) bo predstavila nov samospev, ki bo izveden v slovenskem jeziku, na krstni izvedbi bo navzoč tudi skladatelj. Namesto žirije bo zmagovalce določilo občinstvo. Bistvo spevSLAMa namreč ni izluščiti najboljših na podlagi strokovne presoje, ampak spodbuditi nastanek slovenskih novitet, ponuditi možnost predstavitve tudi mlajšim in manj znanim skladateljem ter poustvarjalcem, obenem pa z aktivacijo poslušalcev splesti vezi med vsemi členi komunikacije glasbenega tokokroga: ustvarjalci, poustvarjalci in občinstvom. Tako kot pred poldrugim stoletjem vabi k »spevanju« na slovensko besedilo v družbi »bratov in sester«, ki pa bodo tudi odločali o nagrajencih. Glasovanje za najboljši slovenski spevSLAM se prične 14. aprila ob 19.30 in bo trajalo do vključno 20. aprila na spletni strani. (14. 4. – 20. 4. 2021, prenos na spletni strani Festivala Ljubljana)

KONCERTNI ATELJE DRUŠTVA SLOVENSKIH SKLADATELJEV
Koncert v okviru Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev odpira skladatelj ekspresionizma Marij Kogoj (1892–1956). Čeravno je bil v svojem času bolj kot ne nerazumljen, je pustil v slovenski glasbi neizbrisen pečat. Andante za violino in klavir ima v Kogojevem skromnem komornem opusu veliko vrednost. Razkriva skladateljev intimni tonski svet, ki je utemeljen na vrednoti neposrednega notranjega izraza in se pri komponiranju kaže v precej improvizacijskem oblikovanju glasbenega gradiva. Koncertni spored prinaša dve noviteti slovenskih avtorjev za violino in klavir. Predstavnica nove slovenske skladateljske generacije Maja Matić (1987) je po končanem Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani študij nadaljevala na Portugalskem in Nizozemskem, kjer je na akademiji Codarts v Rotterdamu diplomirala iz jazz kompozicije in aranžiranja. Piše za raznolike jazzovske in klasične zasedbe, obenem je jazz pianistka in pedagoško dejavna pri poučevanju klavirja in kompozicije. Peter Šavli (1961) je uveljavljen skladatelj in profesor na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana in Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. V Šavlijevem opusu izrazito melodične in dodelane harmonske govorice najdemo nekaj solističnih in komornih del za violino, Urok II pa je njegovo prvo delo za violino in klavir. Prepleta improvizacijske in kontrolirane elemente v psihološko in duhovno skrivnostnih dimenzijah. Koncertni program dopolnjujeta še tehtni deli iz tuje glasbene ustvarjalnosti. Kot je razbrati iz obsežnega in raznolikega opusa Wolfganga Rihma (1952), se ta ugledni in plodoviti nemški skladatelj vrača k pisanju za violino in klavir. Skladbo Fantom in eskapada, ki je zasnovana kot čvrsta celota fantazijskih epizod, je ustvaril v letih 1993-94. Nekaj let kasneje, leta 1996 (rev. 1999), je v Berlinu delujoča priznana britanska skladateljica Rebecca Saunders (1961), prejemnica glasbene nagrade Ernsta von Siemensa 2019, napisala skladbo Duo za violino in klavir. Kot je nekoč zapisala, proces komponiranja povezuje z občutkom, kot da bi v dlaneh držala zvoke in hrup, jih tehtala in čutila njihov potencial. Skladbe na programu bosta predstavila odlična interpreta, violinist Janez Podlesek, koncertni mojster Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in docent na ljubljanski Akademiji za glasbo, ter uveljavljeni pianist Jan Sever, dejaven zlasti v komornih zasedbah klasične glasbe, v zadnjih letih pa tudi drugih glasbenih zvrsteh. (15. 4., 19:30, prenos na spletni strani Festivala Ljubljana)

HOMMAGE À BEETHOVEN & WOLF
Samospev je izjemen vzpon doživel v 19. stoletju in vrh dosegel na nemško govorečem prostoru. Nove temelje temu intimnemu glasbenemu žanru za solistični glas in klavir je postavil Franz Schubert (1797–1828), ki ga je iz obrobnega položaja pesmi za glas s spremljavo povzdignil med stvaritve umetniške vrednosti. Poleg neizmernega bogastva melodičnih in harmonskih domislic v več kot 600 samospevih se Schubertov prispevek k samospevu kaže predvsem v uravnoteženju oblike in vsebine. V poglobljenem odnosu do pesniškega besedila in raziskovanju novih izraznih možnosti je tudi dvignil klavirski part na raven tehtnega soustvarjalca glasbene poetike. Zazvenela bosta dva Schubertova samospeva na Goethejeva besedila, ki so nastali med letoma 1814 (Marjetica pri kolovratu, ki pomeni umetniški preboj) in 1821. Schubertov sodobnik in tedaj na Dunaju mnogo bolj znani Ludwig van Beethoven (1770–1827), čigar 250. obletnico rojstva smo obeležili v letu 2020, še danes slovi predvsem po veličini instrumentalnega opusa. Četudi zajemajo manjši del njegovega ustvarjalnega dela, ne gre zanemariti Beethovnovih samospevov. Najpomembnejši je cikel šestih samospevov Oddaljeni ljubici (An die ferne Geliebte, op. 98) iz leta 1816, ki bo v celoti zazvenel na tokratnem koncertu. Leto 2020 je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije razglasilo za leto Huga Wolfa (1860–1903), ki se je rodil pred 160 leti v Slovenj Gradcu in sodi z Robertom Schumannom in Johannesom Brahmsom med najpomembnejše avtorje samospeva 19. stoletja po Schubertu. Tako kot Beethoven je bil »svoboden« umetnik, a se je v nasprotju z njim vse življenje spopadal s finančnimi težavami, podobno kot Schumann pa je ustvarjal v navalih gorečega navdiha zunaj obdobij depresije. Navdušen nad Wagnerjem je umeval nujno soodvisnost besedila in glasbe, pri čemer glasba ne sme biti zgolj ilustracija besedila, ampak njeno zvočno uresničenje, ki izrazi tudi neizrekljivo. Na sporedu je izbor Wolfovih samospevov na Eichendorffova in Mörikejeva besedila ter iz Italijanske pesmarice. Ob velikanih samospeva, ki bodo zazveneli v interpretaciji sopranistke Therese Plut in tenorista Davida Jagodica ter pianistke Andreje Kosmač, velja izpostaviti kot posebnost večera dela skladatelja Anselma Hüttenbrennerja (1794–1868), ki je prijateljeval s Schubertom in Beethovnom. Hüttenbrennerjevo izjemno zanimivo in obsežno zapuščino več kot 160 samospevov na stihe Ferdinanda von Rasta, nastalo med letoma 1853 in 1858 v Mariboru, je nedavno odkril muzikolog dr. Jernej Weiss. Hüttenbrennerjevi samospevi bodo izvedeni krstno. (17. 4. , 19:30, prenos na spletni strani Festivala Ljubljana)

NOČ SLOVENSKIH SKLADATELJEV
Tradicionalna Noč slovenskih skladateljev prinaša krstne izvedbe novih solističnih skladb slovenskih ustvarjalcev. Večer novitet se začenja s skladbo za citre na Dunaju delujoče skladateljice, pianistke in pedagoginje Blaženke Arnič Lemež (1947). Brenkalo, ki izhaja iz ljudske glasbene tradicije, se na Slovenskem postopno uveljavlja kot koncertno glasbilo. Šele leta 2003 so citre postale redni učni predmet osnovnega glasbenega šolstva pri nas, od šolskega leta 2014/15 pa so prišle v program umetniške gimnazije. Drugo posebno glasbilo tega glasbenega večera bo kljunasta flavta, ki jo običajno povezujemo z repertoarjem stare glasbe. Tokrat bo zazvenela v sodobnih glasbeno estetskih premisah treh avtorjev: skladatelja, harmonikarja in pedagoga Vitje Avsca (1970), ki pri komponiranju skrbno organizira glasbeni material in artikulira formo; skladateljice Uršule Jašovec (1986), ki je dejavna tudi kot profesorica solfeggia, korepetitorka in zborovodkinja, in Igorja Štuheca (1932), avtorja raznovrstnega opusa, doma iz okolice Maribora, ki je že v 60. letih prejšnjega stoletja s člani skupine Pro musica viva razpiral nove smernice glasbene ustvarjalnosti na Slovenskem. Osem avtorjev je napisalo skladbo za solistično violino, to so: mariborska skladateljica in jazz pevka Aleksandra Bajde (1987), ki trenutno živi na Dunaju; uveljavljeni pianist in skladatelj Igor Dekleva (1933); pianist in skladatelj Andrej Goričar (1971), prvonagrajenec mednarodnega skladateljskega tekmovanja SEM 2019 v Italiji; skladatelj, dirigent in pedagoško vsestransko dejavni Tomaž Habe (1947); skladatelj ter akademijski profesor kompozicije, ki je vzgojil več uspešnih skladateljev, Pavel Mihelčič (1937); zlasti v jazzovskih glasbenih vodah delujoči pozavnist, aranžer in dirigent Emil Spruk (1960); ugledni etnomuzikolog in skladatelj Julijan Strajnar (1936), ki je glasbeno kariero začel kot violinist; priznani mariborski skladatelj in profesor Tomaž Svete (1956) in znani kitarist, pedagog in skladatelj Žarko Živković (1953). Nove skladbe bodo krstno predstavili uveljavljeni glasbeniki: koncertno in pedagoško dejavna flavtistka Mateja Bajt in violinist Janez Podlesek, violinist Orkestra Slovenske filharmonije Rok Zgonc in citrarka Tajda Krajnc, ki študira citre na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu. (20. 4., 19:00, prenos na spletni strani Festivala Ljubljana)

IZ ŠTAJERSKE SIMFONIČNE USTVARJALNOSTI
Koncert Orkestra Slovenske filharmonije pod dirigentskim vodstvom Simona Krečiča, umetniškega direktorja Opere SNG Maribor in dobitnika Glazerjeve listine Mestne občine Maribor v letu 2019, prinaša tri orkestralna dela mariborskih ustvarjalcev ter koncertantno delo enega najpomembnejših slovenskih simfonikov Blaža Arniča (1901–1970). Harmonsko bogat in orkestrsko učinkovit Arničev glasbeni stavek izraža avtorjeva občutja in odseva dogajanje v njem, napaja pa se na domači zemlji, zlasti v rojstnem hribovitem svetu ob Savinji. Ob 50. obletnici Arničeve zgodnje smrti se ga 35. Slovenski glasbeni dnevi spominjajo z enim njegovih del, Simfonijo št. 4 – Resurrectionis, op. 15 za orgle in orkester. Solistično vlogo bo odigral organist Gregor Klančič. Skladatelj in dirigent Tomaž Svete (1956), lanski prejemnik nagrade Prešernovega sklada, od leta 1995 poučuje kompozicijo na Oddelku za glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, živi in ustvarja pa med Mariborom, Dunajem in Ljubljano. Njegov Divertimento za simfonični orkester klasicističnih dimenzij je bil leta 1993 posnet za arhiv RTV Slovenija in leta 2001 izdan na skladateljevi avtorski zgoščenki v založbi ZKP RTV Slovenija, koncertno pa bo tokrat prvič predstavljen. Marjan Šijanec (1950), ki aprila 2020 praznuje 70. življenjski jubilej, se je rodil v Mariboru. Sodi med začetnike računalniške glasbe na Slovenskem. Velik del njegovega opusa obsegajo dela elektroakustične in elektronske glasbe, Praznovanje vetra iz leta 2011 pa je kompozicija za simfonični orkester. Je delo v polifonem prepletanju linearnega, melodičnega toka navidezne tonalne povezanosti in jasne naklonjenosti do klasične oblike, posvečeno Šijančevemu profesorju Urošu Kreku. Mariborčan Vito Žuraj (1979) se je v zadnjih letih uveljavil v mednarodnem prostoru kot eden najbolj prepoznavnih slovenskih skladateljev. V letih 2018-19 je po naročilu Zahodnonemškega radia v Kölnu napisal skladbo Hors d’oeuvre (Predjed) po dramaturški predlogi Patricka Hahna. V solistični vlogi z orkestrom nastopi Daniel Gottschlich, kuharski mojster z dvema Michelinovima zvezdicama in hkrati ljubiteljski bobnar. V Žurajevem delu uporablja najrazličnejša zvočila iz kuhinje, ob tem pa pripravlja jedi ter skuša skupaj z glasbeniki odkriti, kako zveni okus. (21. 4., 19:30, prenos na spletni strani Festivala Ljubljana)

Pavel Šivic: SAMOROG – ZAKLJUČEK 35. SLOVENSKIH GLASBENIH DNEVOV
Program Slovenskih glasbenih dnevov sooblikuje tudi SNG Opera in balet Ljubljana z odrsko praizvedbo opere v treh dejanjih Samorog Pavla Šivica (1908–1995), ki je doslej zaživela le na valovih Radia Slovenija, posneta leta 1983. Režijo je ustvaril izkušeni režiser in priznani književnik Vinko Möderndorfer, ansambel ljubljanske operne in baletne hiše pa nastopa pod dirigentskim vodstvom dolgoletnega stalnega dirigenta Igorja Švare. Samorog je zrelo delo enega najbolj plodovitih slovenskih ustvarjalcev glasbeno-gledališčih stvaritev. Pavel Šivic je bil prvi absolvent Osterčeve kompozicijske šole, študijsko pa se je izpopolnjeval še na mojstrski šoli v Pragi. Enciklopedična razgledanost in umetniški credo sta mu narekovala posluh za novosti, neutrudna narava pa delovanje na številnih področjih: kot pianist, dirigent, radijski urednik, publicist, član strokovnih združenj, profesor klavirja na ljubljanski Akademiji za glasbo. Svoj ustvarjalni vrh je Šivic dosegel z opero Cortesova vrnitev; v zgodovinsko okolje postavljena in z bivanjsko tematiko ter simboliko naglašena pa je tudi njegova poznejša opera Samorog. Šivic je libreto pripravil po istoimenski poetični drami Gregorja Strniše. Dogajanje je postavljeno v srednjeveško mesto, ki ga je nekoč ustanovil Henrik. Obglavil je samoroga in si nakopal prekletstvo, ki se prenaša iz roda v rod. Samorogove kosti so zazidane v mestnem obzidju, s čimer je poudarjena njegova simbolika varuha mesta, ki še nikoli ni bilo zavzeto, zdaj pa je oblegano; samorog pa ščiti tudi Henrikove potomce, ko jim preti nevarnost.  Protagonisti so sestri dvojčici, hladna Margarita in motena Uršula, ter kruti predstavnik mestne oblasti Bertram. V drami maščevanja in usodne zaznamovanosti Strniša sega v ontološke in moralne teme. V zanj značilni poetiki, ki se prepleta z metafiziko, jih razpenja z motivi spletkarjenja, čarovništva, blaznosti, smrti, v večnem spopadu med dobrim in zlim. (22. 4., 19:30, prenos na spletni strani Festivala Ljubljana)

MEDNARODNI MUZIKOLOŠKI SIMPOZIJ – OPERETA MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMA, OB STOLETNICI ZAČETKA DELOVANJA OPERE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU
Priložnosti za uveljavitev slovenskih glasbenikov z novimi deli nikoli ne primanjkuje, prav tako se v teh spodbudah navdihuje mednarodni muzikološki simpozij, ki ga skrbno vodi prof. dr. Jernej Weiss. Muzikološki simpozij razširja obzorja z referati mednarodno priznanih muzikologov iz najboljših evropskih univerz, s pomočjo prispevkov nekaterih vodilnih slovenskih in tujih simpozistov iz 15 držav bo tako v na letošnjih 35. Slovenskih glasbenih dneh osvetlil širšo družbeno vlogo operete kot umetniške zvrsti. (15. in 16. 4., prenos na spletni strani Festivala Ljubljana)


Nazaj