Ljubljana, 3. avgust 2020 - Festival Ljubljana predstavlja koncert madžarskega komornega orkestra Anima Musicae, ki bo v sredo, 5. 8., ob 20.30 zaradi napovedi slabega vremena nastopil v Slovenski filharmoniji. Ime sestava pomeni glasbena duša in odraža globoko ljubezen do glasbe, ki jo čutijo člani orkestra in jo želijo prenesti med občinstvo. Prisluhnili bomo glasbi E. Griega, C. Saint-Saënsa, F. Kreislerja in P. I. Čajkovskega.

Komorni orkester Anima Musicae je z najboljšimi študenti Glasbene akademije Franza Liszta v Budimpešti leta 2010 ustanovil violinist László G. Horváth, prav tako sam perspektiven študent. Violinist, ki bo nastopil tudi kot solist, je zanimanje za komorno glasbo kazal zgodaj in kot dijak osvojil več prvih nagrad. Zgodba orkestra Anima Musicae se je začela z razprodanim debitantskim koncertom. Poleg odmevnih koncertov na najsijajnejših madžarskih koncertnih prizoriščih z velikim uspehom gostujejo na evropskih koncertnih prizoriščih in festivalih.

Koncert razkriva štiri skladbe skladateljev, rojenih v 19. stoletju. Prva na sporedu bo skladba enega najpomembnejših skandinavskih skladateljev, Edvarda Griega, Iz Holbergovih časov. Delo je suita v starem slogu, ki se napaja v baročni tradiciji in je spojena s sodobnimi kompozicijskimi sredstvi ter prepletena z nordijsko liričnostjo. Druga bo skladba francoskega skladatelja Camilla Saint-Saënsa, ki se je zgodaj uveljavil kot izvrstni organist in nadebudni skladatelj. Njegovo delo, Introdukcija in rondo capriccioso, posvečeno mojstru violine Pablu de Sarasateju, je v prvi vrsti namenjeno izkazovanju tehnične dovršenosti solista. Tudi na Dunaju rojeni Fritz Kreisler je bil izjemen violinist in spreten skladatelj. Poznan je kot avtor priredb številnih skladb za zasedbo violine in klavirja, več del pa je ustvaril tudi v lastnem ustvarjalnem vzgibu. Rad je namreč pisal v slogu mojstrov preteklosti, med take sodijo tudi trije Stari dunajski plesi, med katerimi bo na koncertu mogoče slišati drugi in tretji Liebesleid in Schön Rosmarin. Kot zadnja bo skladba Serenada za godala v C-duru slovitega ruskega romantika Petra Iljiča Čajkovskega, ki je bil v domači in njemu ljubi deželi nadvse cenjen skladatelj, dejaven pa je bil še kot profesor na Moskovskem konservatoriju, glasbeni kritik in dirigent, ki je veliko potoval in se uveljavil tudi po svetu.