Ob tej priložnosti je zbranim novinarjem povedal več o projektu, ki ga je dolga leta snoval, pri tem pa ga je usmerjal skladatelj Carl Orff osebno, ki ga je dirigent poznal osebno že od mladih let. Skladateljevo veliko željo, da bi na oder postavil Carmino Burano, mu je uspelo realizirati šele sedem let po njegovi smrti, ob stoti obletnici njegovega rojstva (1895–1982). Tekste za to veličastno vokalno-instrumentalno delo je Orff vzel iz istoimenskega srednjeveškega rokopisa, ki ga je našel v
samostanu blizu Muenchna. Po režiserjevih besedah gre za posamezne pesmi, ki med seboj prvotno niso bile povezane, toda avtor sam mu je pojasnil, da mora biti Carmina Burana postavljena v srednjeveški čas, da mora predstavljati življenjsko radost in užitek do življenja. Veliko vlogo igra zlo za človeštvo, kot sta lakota in kuga, dramaturški elementi so tudi letni časi ter življenje in smrt. Nad vse to pa je Orff postavil božanstvo sreče - Fortuno. S Carmino Burano je Orff ustvaril genialno
glasbo, ki z minimalnimi sredstvi doseže velik učinek. Orff mu je pripovedoval tudi o tem, kako si zamišlja monumentalno scensko postavitev svoje kantate. Kot je dejal g. Walter Haupt, je predstava imela rekordno število uprizoritev in gledalcev. V Riu de Janeiru jo je videlo kar 250.000 ljudi, v Sao Paulu na nogometnem stadionu pa 50.000. Doslej jo je videlo skoraj milijon gledalcev. Na tiskovni konferenci smo izvedeli tudi več o režiserju in dirigentu Walterju Hauptu. Že 37 let deluje v
münchenski Bavarski operi,njegovo najbolj uspešno delo pa je gotovo Klangwolke iz leta 1973, ki jo je videlo kar več kot 5 milijonov gledalcev. Za razstavo Documenta 8 v Kasslu je zložil opero Pier Paolo ... (Pasolini), njegova revolucionarna opera Marat pa je bila izvedena tudi ob 200. obletnici francoske revolucije pred 150 tisoč gledalci v Münchnu. Walter Haupt je povedal tudi več o obsežnosti projekta Carmina Burana – Monumentalna opera, ki bo 10. 12. 2004 v veliki dvorani Tivoli. Ta
temelji na monumentalni scenografiji (z osrednjim babilonskim stolpom, visokim kar 22 metrov, v dvoranah do 17 metrov, kakršen bo tudi v dvorani Tivoli), z odrskimi, svetlobnimi in pirotehničnimi efekti. Operni spektakel uprizarjajo trije solisti, šestdesetčlanski zbor, 45 igralcev, žonglerji, akrobati, 33 baletnih plesalcev (preoblečejo si kar 300 kostumov) in 70-članski orkester. Vseh nastopajočih je okrog 250. Haupt je za ansambel opravil osebne avdicije. Izbral je predvsem češke glasbenike
(zbor in orkester iz Prage), solisti pa so romunska sopranistka Ramona Eremia, češki tenorist Jiři Kubik in baritonist Nikolaj Višnjakov. Scenograf in kostumograf pa je bolgarski arhitekt Mihail Černajev. Walter Haupt je kot filmski režiser dal velik poudarek vizualni plati postavitve, s številnimi efekti, pirotehnični elementi in drugim. Carmina Burana bodo izvajali v drugem delu večera, traja pa okoli uro in petnajst minut. V prvem delu bo Haupt dirigiral dela iz Verdijevih oper: zbor ciganov
iz Trubadurja, uvertura in zbor Va pensiero iz Nabucca, uvertura iz Moči usode in triumfalni marš iz Aide. „Kraljevi par je sodil med častne goste, ko je prestolnica, ob svojem 1000-letnem jubileju doživela še en vrhunec z bleščečo izvedbo opere CARMINA BURANA na prostem pred mestno hišo.«
