Festival Ljubljana razkriva nove dogodke 68. Ljubljana Festivala, ki bodo na spletni strani ljubljanafestival.si na voljo že danes. Trenutno lahko po predprodajnih cenah kupite vstopnice za Beethovnovo Deveto simfonijo pod taktirko maestra Charlesa Dutoita, za Poletno noč, jubilejni koncert Mojmirja Sepeta, Baročni ansambel Wrocław, ansambel I Solisti Veneti, violinistko Lano Trotovšek in pianistko Mario Canyigueral, ki bosta izvedli vse Beethovnove violinske sonate, Simfonični orkester iz Pittsburgha pod taktirko Manfreda Honecka z violinistko Anne-Sophie Mutter, Festivalski orkester Gstaad s koncertno izvedbo Beethovnove opere Fidelio s tenoristom Jonasom Kaufmannom in sopranistko Anjo Kampe, »horror« muzikal Lolita, opereto Netopir, Festivalski orkester Gstaad s Seong-Jin Chojem, Tomaža Domicelja, Komorni orkester Novega sveta z Bernardom Brizanijem, Kraljevi simfonični orkester iz Seville in Kitajski filharmonični orkester iz Hangzhouja.

Naštetim dogodkom se bodo danes pridružili še Moskovski solisti z Jurijem Bašmetom in Richardom Gallianom, balet Tango, Komorni orkester iz Talina z Borisom Bizjakom, Berlinski simfonični orkester, Orkester Slovenske filharmonije z Matetom Bekavcem in Ireno Grafenauer ter Komorni orkester Slovenske filharmonije, ki se mu bo pridružil Mate Bekavac.

Mate Bekavac in Irena Grafenauer na Ljubljana Festivalu
Slovenski klarinetist, dirigent, umetniški vodja in skladatelj Mate Bekavac se bo skupaj z najznamenitejšo slovensko flavtistko Ireno Grafenauer, prejemnico Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2005, ki kot solistka nastopa z najboljšimi orkestri in dirigenti današnjega časa, predstavil z Orkestrom Slovenske filharmonije. Koncert bo posvečen Mozartu, saj ga po besedah klarinetista »življenjskost njegove glasbe dviga nad vse; njegova široka paleta govorice, univerzalnost, humor, igrivost, včasih otročja naivnost, pomešana z globoko in široko duhovnostjo, kot bi bil bradati sivi modrec z mladostnim duhom«.

Bekavac, ki sodi med najizrazitejše pihalce svojega časa, bo dan kasneje stopil na oder še s Komornim orkestrom Slovenske filharmonije. Kot solist nastopa v najuglednejših dvoranah sveta; v Musikvereinu na Dunaju, v dvorani Čikaških simfonikov, KKL v Luzernu, s proslavljenimi zasedbami, kot so Kremerata Baltica, Philharmonie der Nationen, Moskovskimi in Zagrebškimi solisti in številnimi drugimi. Bekavac ni znan samo po mojstrski igri, ampak tudi ekscentričnem glasbenem okusu, s katerim oblikuje koncertne programe. Poleg temeljnih skladb za klarinet od baroka naprej izvaja dela uveljavljenih in mladih sodobnih skladateljev kot tudi tehtna dela redko slišanih skladateljskih imen polpretekle zgodovine. (15. 7., Cankarjev dom, in 16. 7., Slovenska filharmonija)

Berlinski simfonični orkester
Berlinski simfonični orkester je reden gost pomembnih mestnih prizorišč; na berlinski Univerzi umetnosti, v Konzerthausu, Katedrali, samostanu Chorin. Z gostovanji po Evropi in turnejami po Severni in Južni Ameriki, Afriki in Aziji ter nastopi na mednarodnih festivalih v Franciji, Italiji, Avstriji, Španiji in Izraelu so Berlinski simfoniki zasloveli po vsem svetu. Njihov repertoar poleg klasičnih in splošno priljubljenih skladb vključuje tudi neznane in pozabljene skladbe ter sodobna dela. Eno izmed pomembnih področij je glasbeno ozaveščanje mladih. Več kot pet desetletij so pomemben in vitalen del berlinskega glasbenega in kulturnega življenja. Od leta 1990, ko so postali orkester vseh Berlinčanov, bistveno bogatijo nemško orkestrsko platformo. (17. 7., Slovenska filharmonija)

BALET TANGO ENEGA NAJVEČJIH SODOBNIH KOREOGRAFOV
SNG Maribor se bo 20. julija predstavil z baletno predstavo Tango, ki sta jo ustvarila koreograf in baletnik Edward Clug ter koreografinja in režiserka Valentina Turcu. Plesna predstava Tango je zgodba o življenju, iskanju medsebojnih odnosov, o nedolžnosti in naivnosti, pretresljivi iskrenosti, željah, strasteh in bolečini. Koreografa izvirno stilizirata naravno gibanje ter ga smiselno bogatita v čustveni refleksiji, ko oblikujeta različne karakterje in medsebojne povezave. V skoraj enournem dramatičnem prepletanju poleg virtuozne izvedbe mariborskih plesalcev fascinira melodično zlitje plesa in glasbe, saj gibi plešejo z akordi. Umetniški vodja mariborskega Baleta SNG Edward Clug, slovenski plesalec in umetnik romunskih korenin, postaja eden najbolj zaželenih sodobnih koreografov na prestižnih baletnih odrih Evrope in sodi med sam vrh največjih koreografov in baletnikov po svetu. Tudi njegove mariborske predstave – od Tanga do Peera Gynta, od Radio&Juliet do Posvetitve pomladi – so gostovale in še gostujejo po vsem svetu. Edward Clug je za svoje umetniške dosežke prejel več državnih in mednarodnih nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada leta 2005, leta 2008 pa Glazerjevo listino. Valentina Turcu je priznana koreografinja, baletna plesalka in oblikovalka giba in je ustvarila več kot 120 baletnih, gledaliških in opernih produkcij. Za svoje umetniško delo je prejela številne mednarodne nagrade in priznanja, med drugim nagrado Prešernovega sklada ter bronasto medaljo s svetovnega plesnega tekmovanja v japonski Nagoji. (20. 7., Cankarjev dom)

Komorni orkester iz Talina s priznanim slovenskim flavtistom
V Slovenski filharmoniji bo 28. julija nastopil Komorni orkester iz Talina. Solist večera bo flavtist Boris Bizjak. Slovenski glasbenik, ki živi in deluje v Londonu, je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Fedje Rupla in študiral pri Marziu Contiju v Firencah. Nagrajenec številnih tekmovanj je koncertiral kot solist in komorni glasbenik po Evropi, na Japonskem, Kitajskem in v Združenih državah Amerike. Leta 2016 je imel serijo koncertov ob 25-letnici samostojne Republike Slovenije. Bizjak se ukvarja tudi z zvočnim inženiringom pri Hedone Records. Nedavno je bil njegov CD s posnetki violinistke Lane Trotovšek in pianistke Marie Canyigueral nagrajen s srebrno medaljo global music awards 2016. Boris Bizjak je ustanovitelj bienalnega mednarodnega festivala komorne glasbe Blackheath in ansambla London Brandenburg Soloists, s katerim redno nastopa po Veliki Britaniji. Komorni orkester iz Talina je leta 1993 ustanovil dirigent Tõnu Kaljuste. Predhodnik orkestra je bil godalni orkester, ki ga je leta 1989 ustanovil prof. Jüri Gerretz s študenti talinskega konservatorija. Komorni orkester iz Talina je doslej nastopil na veliko prestižnih festivalih, kot so Bachove kantate v Milanu, Bremenski glasbeni festival, Settembre Musica v Torinu, Budimpeški jesenski festival, Teden komorne glasbe Kaustinen, Festival Arturo Benedetti Michelangeli v Bergamu in Brescii, Festival Musiikkia v Rouvesiju, Festival Cervantino in Festival Schleswig-Holstein. S koncertnimi turnejami so nastopili v Združenih državah, Kanadi, na Japonskem, v Braziliji, Argentini, Mehiki in večini evropskih držav. (28. 7., Slovenska filharmonija)

PRIZNANI GLASBENIKI NA LJUBLJANA FESTIVALU
Eden največjih svetovnih živečih glasbenikov po mnenju revije The Times
V Slovenski filharmoniji bo 30. julija nastopil eden najboljših komornih sestavov na svetu Moskovski solisti. Njihovega karizmatičnega vodjo, violista Jurija Bašmeta, je The Times označil »brez dvoma za enega največjih svetovnih živečih glasbenikov«, leta 1994 pa je postal »instrumentalist leta«. Ansamblu se bo kot solist pridružil akordeonist Richard Galliano. Jurij Bašmet je nedvomno največja glasbena osebnost med sodobnimi mojstri viole. Nastopil je skoraj v vseh pomembnih glasbenih središčih Evrope in Severne Amerike. Koncertiral in snemal je s svetovno znanimi glasbeniki, kot so Valerij Gergijev, Neville Marriner, Svjatoslav Richter, Mstislav Rostropovič in drugi. Bil je prvi, ki mu je uspelo pripraviti celovečerne violske recitale v največjih koncertnih dvoranah. Solistično je nastopil skoraj z vsemi vodilnimi svetovnimi orkestri, med njimi z Berlinsko filharmonijo, Kraljevim orkestrom Concertgebouw, Bostonskim in Montrealskim simfoničnim orkestrom, Losangeleško filharmonijo in londonskim orkestrom Philharmonia. S svojim igranjem je dosegel, da so mu mnogi uveljavljeni skladatelji posvetili svoja dela. Jurij Bašmet se je uveljavil tudi kot dirigent. Leta 1986 je ustanovil ansambel Moskovski solisti. Po nekaj letih dela so glasbeniki prvotne zasedbe prebegnili na Zahod, Jurij Bašmet pa je ostal v Moskvi in leta 1992 iz najboljših diplomantov moskovskega konservatorija ustanovil nov ansambel, ki se je kmalu uveljavil doma in v svetu. Moskovski solisti so od tedaj gostovali po vsem svetu, večkrat pa so uspešno koncertirali tudi pred ljubljanskim občinstvom. Francoski glasbenik Richard Galliano je virtuoz na harmoniki in bandoneonu ter skladatelj. Priznani glasbenik je leta 1980 spoznal Astorja Piazzollo, ki ga je spodbudil, da ustvari francoski glasbeni slog novi musette. Posnel je več kot 50 plošč, tudi za prestižno založbo Deutsche Grammophon. Sodeloval je z znanimi glasbeniki jazzovskega sveta, kot so Chet Baker, Eddy Louiss, Ron Carter, Wyton Marsalis, Charlie Haden, Gary Burton, ter drugimi osebnostmi zabavne glasbe, kot so Serge Reggiani, Claude Nougaro, Barbara, Allain Leprest, Charles Aznavour, Serge Gainsbourg, in cross-over scene, kot je Nigel Kennedy. (30. 7., Slovenska filharmonija)


Nazaj