Minulo leto, ki smo ga preživeli v globalni krizi, nas je spomnilo, da sta ohranjanje optimizma ter zmožnost hitrega prilagajanja temeljni veščini za preživetje. O obeh nas lahko marsikaj naučijo prebivalci nestanovitnega in neusmiljenega zahodnega Balkana, ki smo ga letos, skupaj z rezidenčnim umetnikom festivala, izjemnim mednarodno uveljavljenim makedonskim pianistom Simonom Trpčeskim, postavili v fokus festivalskega raziskovanja in iskanja.
Trpčeski redno gostuje na najprestižnejših odrih in festivalih v koncertnih središčih od New Yorka do Tokia, ob odmevnem mednarodnem delovanju pa se v zadnjih letih poglobljeno posveča tudi raziskovanju glasbene dediščine svoje domovine. To svoje dvojno glasbeno delovanje in izziv, ki ga je našel v glasbeni tradiciji svoje dežele, je na konferenci za medije opisal z naslednjimi besedami: »V čast si štejem, da ste me povabili na Festival Maribor, pri katerem izredno cenim širino in odprtost pri raziskovaju, iskanju in sestavljanju sporedov. Kot makedonski glasbenik, ki je odraščal ob igranju harmonike in z babico, ki je bila prava zakladnica ljudskih pesmi, je moja dvoplastnost – posvečanje tako umetni kot tudi ljudski glasbi, pravzaprav povsem naraven proces, ki je za nekoga, ki je v glasbi našel svoje življenjsko poslanstvo in se ji zato posveča z vsem srcem in dušo, pravzaprav edina možna pot razvoja. Makedonska glasbena tradicija je izjemno bogata in razvejana, spremljala me je ves čas študija klasične glasbe pa tudi sedaj ob koncertni karieri vseskozi nenehno odkrivam povezave z njo. Vse bolj očiten je torej postajal potencial, ki ga ima za predstavitev klasičnemu občinstvu. Seveda na drugačen, seriozen, prefinjen, poglobljen način. To skušam početi in ponosen sem, da mi – vsaj po reakcijah občinstva in kritike sodeč – uspeva.«
Festivalski večeri seveda ponujajo tudi kanonska dela klasičnega repertoarja ter priljubljena dela zahodne glasbene tradicije. Eden takšnih, pomenljivo poimenovan Vam je še všeč Brahms?, se razpenja od sonat klasičnega 19. stoletja preko sporočilno močne glasbe Dmitrija Šostakoviča, do minimalne glasbe Antona Weberna in s svojo zahtevnostjo in s kompleksnostjo vrhunskim virtuozom, med katere vsekakor sodita tudi naša interpreta, Aleksander Somov, prvi violončelist Filharmoničnega orkestra iz Strasbourga in Simon Trpčeski, ponuja priložnost, da razkažejo vse svoje intepretacijsko razkošje.
Še eno izjemno koncertno doživetje prinaša srčni projekt Simona Trpčeskega Makedonissimo, ki je leta 2020 pri založbi PrestoMusic izšel na istoimenski zgoščenki. Projekt je nastal v sodelovanju s strokovnjaki z Inštituta za folkloro Marka Cepenkova in Ansambla folklornih plesov in pesmi Tanec iz Skopja, končno podobo pa bo dobil ob sodelovanju z makedonskim skladateljem Pandejem Šahovim, ki živi in dela v Londonu in je izbrane makedonske plese ter speve povezal v zaokroženo celoto, simbolično poimenovano »Pletenki« (Pleti). Izvedbo je Trpčeski zaupal zasedbi izjemnih glasbenikov, ki izhajajo iz balkanske regije, in kot on sam uspešno delujejo na mednarodnem podiju klasične glasbe. Odmevnost ter uspešnost projekta potrjujejo odlični odzivi poslušalcev in kritikov po vsem svetu. Povzemamo zapis v ugledni glasbeni reviji Gramophone: »Naj vas ne preslepi igriv naslov. Makedonissimo je resna zadeva, utemeljena na uvidu etnomuzikologov in izklesana z orodjem uveljavljenega skladatelja. Zvok kavala in zadimljenega, prosečega vokala sta zdravilni tonik za dušo, a ritmi in njihovi harmonski stranski produkti so tisto, kar nas povsem prevzame in naša zahodno trenirana ušesa kaj hitro ujame na napačni nogi.«
Festival Maribor vselej aktivno sooblikuje in odseva čas, v katerem živimo. No Borders Orchestra, katerega poslanstvo in filozofija temeljita prav na preizpraševanju vrednot sodobnega časa in umetnosti v njem, se je pri pričujočem projektu pridružil vrsti vrhunskih ustvarjalcev in znanstvenikov, ki so na evropski politični vrh naslovili javno pismo z zahtevo, da se po pandemiji izogne vrnitvi v »normalnost«, torej v življenje, ki nas je pripeljalo do zdajšnje kritične točke. Festival Maribor 2021 tako zaključujemo pomenljivo: s sporedom »Ni vrnitve v normalnost« zastavljamo enega ključnih vprašanj, s katerim se bo moral soočiti sodobni svet in tematiziramo preobrazbo v glasbi ter skozi njo. Tudi zaradi tovrstnih projektov programi Festivala Maribor pri nas in po svetu slovijo po svoji inovativnosti ter bogatih in premišljenih prepletanjih obdobij, stilov ter žanrov. Poslušalcu ne ponujajo zgolj dobre glasbe, ampak spodbujajo k razmišljanju in preizpraševanju ne le glasbenih, temveč obče kulturnih, družbenih paradigem. Obenem pa s svojim čustvenim nabojem vselej znova nagovorijo kar najširšo publiko, tudi najmlajše poslušalce.
Zanje smo poskrbeli tudi letos, saj se zavedamo, da je Festival Maribor odlična priložnost za prvo izkušnjo doživljanja klasične glasbe v živo. Letos bodo takšne priložnosti kar tri. Najmlajšim (dojenčkom in malčkom) je namenjen spored Hrestač in jaz, Backi iz klavirja (koncert uglasbene poezije za otroke) bodo poskrbeli za otroke od petega leta starosti naprej, družinam pa je namenjena nedeljska matineja, posvečena ritmu. V družbi Simfoničnega orkestra SNG Maribor bomo prisluhnili članom Slovenskega tolkalnega projekta StoP. V sodelovanju s festivalom Druga godba bo na festivalu zazvenela tudi »drugačna« glasba. Popoln festivalski Odklop ponuja nastop ene v svetu najbolj vročih in iskanih balkanskih zasedb ta hip, Džambo Aguševi Orchestra.
Omeniti moramo še sodelovanje s SNG Maribor, kjer smo v direktorju Opere in baleta Simonu Krečiču našli odličnega sogovornika ter partnerja. Rezultat letošnjega sodelovanja sta dve koprodukciji – že omenjena nedeljska družinska matineja Simfonično popotovanje ritma ter otvoritveni koncert Ognjemet ritmov in občutij, na katerem bo pianista Simona Trpčeskega spremljal Simfonični orkester SNG Maribor, vodil pa ga bo eden najzanimivejših in najobetavnejših romunskih dirigentov, Gabriel Bebeşelea.
Festival Maribor 2021 bo potekal od 16. do vključno 25. septembra. Več informacij o sporedih in gostujočih umetnikih.
