KILOMETRI SREDOZEMLJA Za vse, ki bi želeli spoznati Sredozemlje, je diplomant managementa in angleščine Gregor Födransperg - Fedr predstavil svojo prvo potopisno knjigo z naslovom Kilometri Sredozemlja. Slovenec, ki je prvi prehodil Pot cez pacifiški greben ZDA, 4220-kilometrsko pešpot od mehiške do kanadske meje, je opravil mnogotera potovanja tudi po zahodni Evropi, Irski in Veliki Britaniji, kasneje pa tudi po Grčiji in Portugalskem. Sedaj pa je vsem, ki bi želeli spoznati Sredozemlje, v
svoji knjigi, ki jo je izdal v samozaložbi, predstavil enoletno kolesarsko potovanje po Sredozemlju, v kateri je na 232 straneh z 278 barvnimi fotografijami in zapiski popotovanja po 15 državah treh celin končno oblikoval podobo o tem, kaj je na potovanjih doživel. Predavanje in knjiga Kilometri Sredozemlja avtorja Gregorja Födranspergerja - Fedra bralca popelje po Sredozemlju, odkriva marsikateri mediteranski kotiček, predvsem pa mu omogoča spoznavanje starih kultur in razmišljanje današnjih
prebivalcev s tega področja. (vir: STA) o razstavi: ISKRIVA NAGAJIVOST NA KOLESU Fedrove fotografije nam poleg pregovorne barvitosti tujih dežel, ki jih naši begajoči sodržavljani iz vseh mogočih lokacij pošiljajo po mejlu, ponujajo tudi tisti osebni pridih, ki nas dobesedno sili, da se v najintimnejšem kotičku naše duše prestavimo na kraj posnetka in preizkusimo njegovo resničnost. Fotografije morajo odsevati resnico, kot zapis trenutka, ki se je zgodil le enkrat in potem nikoli več, morajo
prodreti v nase oči in naprej v možganske končice, kjer se ustvarja zmes strasti, vonjev, okusov in gneva, nesreč in vojn ter predvsem raznolikosti človeških ras in spoznanja, da na tem planetu nismo sami. Spoznanja, da smo pravzaprav unikatni. Amaterski fotograf Fedr svojo zgodbo pripoveduje s klasičnimi fotografskimi orodji, ki jih kombinira z občasnimi bizarnimi in nedoumljivimi koti snemanja. Tu se razlikuje od fotografa, ki so mu leta šole pustila na duši globoke zareze in povsem navihano
in nedefinirano izbira kraje, ljudi, trenutke, živali,. in jih beleži na svojstven način. Tudi politična in verska situacija, ki sta na fotografijah južnega Mediterana močno prisotni, ga rineta na rob prepira z akterji njegovih stvaritev. Zato je velikokrat prisiljen uporabiti objektiv z daljšo goriščnico, kjer sliko prilepi v eno plast prostora in ji dvigne dramatičnost. Zelo dobro se je znašel tudi v neprijaznih svetlobnih pogojih, kjer močno sonce nehote reže slike na pol in s kontrastnimi
prelivi ustvarja očesu neprijazne geometrijske like. Fedru je vsekakor uspelo stopiti se s tistimi kraji in jih preko svojega sprožilca prenesti na celuloid. Uspelo mu je, na primer, posneti derviša, ki je ravnokar uzrl boga in zabeležiti izreden trenutek z islamom začinjene kulture, ko ženska z otrokom urno zapušča kraj snemanja, medtem ko otrok z radostjo spremlja fotografa in ga, z univerzalno in le otrokom dano radovednostjo, opazuje pri >nečednem< opravilu. Na fotografijah je opaziti
iznajdljivost, odlično opazovanje ter izreden smisel za humor, kar se izrazito kaže na fotografiji uradnega zastopnika za Mercedes, še bolj pa pri povabilu na čaj, kjer popolno avtohtono in pristno skoraj epsko pripoved o Cankarjevi skodelici kave, zmoti le plastičen lonček. In kontrast je tu, kako enostavno! Fedr domov ni prinesel revolucionarnih fotografij in njegovi dosežki se ne morejo primerjati s podobnimi objavami v National Geographicu. Kljub temu pa, kdor ga pozna, dobro ve, da se v
njegovem delu zrcali njegov bister, prijazen, radoveden in iskriv značaj. Vsem nam se te fotografije zdijo tako dobre, da bi jih bilo potrebno nekje objaviti. Zato je tu njegova knjiga in zato je tu pričujoča razstava, kjer predvsem sebe daje na ogled. Oglejte si ga, saj je vendar še otrok! (Aljaž Deu, Ljubljana, 8.3.2004)
