Mednarodni festival Noči v stari Ljubljani letos praznuje častitljiv jubilej: svojo 30-letnico. V treh desetletjih je postal največji poulični festival v prestolnici in kompleksen kulturni projekt s prepoznavno programsko zasnovo in jasno vizijo nadaljnjega razvoja. Ob tej priložnosti smo pripravili še posebno privlačen, kakovosten in atraktiven program, kar nam je v dobršni meri uspelo zaradi uspeha na razpisu Ustvarjalna Evropa in zaradi katerega verjamemo, da bo tako kot zadnja leta pritegnil več kot 60.000 obiskovalcev iz vseh delov Slovenije in tudi tujine. Vsi dogodki bodo že tradicionalno za obiskovalce brezplačni.

GLASOVI MANJŠIN / VOICES OF MINORITIES
Ustanova Imago Sloveniae, organizatorica festivala Noči v stari Ljubljani, je bila s projektom Glasovi manjšin (Voices of Minorities) skupaj s še tremi partnerji iz Belgije (Trefpunt Festival), Italije (Musicastrada) in Madžarske (Hagyományok Háza), uspešna na razpisu EU Ustvarjalna Evropa, zaradi česar bo večji del programa festivala med 23. in 25. avgustom predstavljala glasba etničnih manjšin v nacionalnih kontekstih, zaokrožen pa ne bo samo kot celota, ampak tudi glede na posamezna prizorišča in koncertne dneve.

S projektom želimo izpostaviti pogosto podcenjen, celo spregledan, a zaradi tega nič manjši vpliv etničnih manjšin na družbo in kulturo (predvsem glasbo) v evropskem prostoru. Projekt se posebej navezuje tudi na aktualno begunsko krizo, na odnos širše javnosti do nje in na proces integracije beguncev v novo življenjsko okolje. Na temeljih medkulturnega dialoga želimo s pomočjo izobraževanja in osveščanja ter s povezovanjem predstavnikov različnih etničnih manjšin in širše javnosti spodbuditi premislek o teh problematikah in o možnih pozitivnih učinkih na integracijo etničnih manjšin v družbo, s tem pa daljnoročno prispevati k odprtosti družbe do drugačnosti.

Koncerti bodo potekali na odprtem, na odrih na Novem, Dvornem in Starem trgu ter Mestnem trgu pred klubom Pritličje, kjer bo potekal DJ program (v primeru slabega vremena v pokritih atrijih ZRC in Mestnega muzeja). Nastopile bodo številne v Sloveniji delujoče zasedbe, ki še zdaleč ne bodo predstavljale samo glasbenih praks italijanske in madžarske nacionalne manjšine ter romske skupnosti, pač pa tudi glasbene prakse t. i. »novih« manjšin, ki jih predstavljajo člani iz različnih področij bivše Jugoslavije, priseljenci, begunci, azilanti in drugi, saj bomo sledili razumevanju manjšine kot identitetne (individualne in kolektivne) kategorije. Poleg domačih bodo nastopili glasbeniki iz številnih drugih evropskih, ameriških in afriških držav.

Za otvoritveni koncert na Novem trgu, našem največjem odru, pred katerim se vselej zbere več tisoč poslušalcev, smo se odločili obdržati preverjeno in uspešno tradicijo nastopov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z gosti. Letos bodo nastopili z argentinskim Indijanskim orkestrom tradicijskih glasbil, ki oživlja pozabljene kulturne dediščine staroselskih ljudstev obeh Amerik, s čimer bomo med drugim dobili vpogled v manjšinske glasbene prakse v državi, ki v svetovno glasbeno zakladnico prispeva veliko več kot mednarodno razširjeni in uveljavljeni tango. Za njimi bodo nastopila tamburaška zasedba Šukar, prva slovenska skupina, ki je prva pri nas seznanjala domačo javnost z glasbo romske manjšine.

Četrtkov večer na Dvornem trgu bo afriško obarvan. Odprle ga bodo Djembabe, slovenska ženska zasedba, na katero močno vplivajo zahodnoafriški ritmi, ki jih povezujejo s tradicionalnimi slovanskimi pesmimi. Sledil bo udarni koncert tria Ezza, ki so ga ustanovili v Franciji živeči tuareški glasbeniki iz Nigra, katerih uporniški puščavski blues-rock brez težav uvrstimo ob bok Tinariwen, Tamikrest in drugih tuareških zasedb, ki so v zadnjih letih postali nepogrešljivi na »world music« sceni.

Stari trg omogoča predstavitev tišjih, bolj akustičnih zasedb, ki v svoj izraz pogosto vključujejo tudi jazzovske vplive, kakršni bosta v četrtkovem programu trio Klarise Jovanović, ki bo prepevala sefardske pesmi, medtem ko v repertoarju Tamara Obrovac Transhistria Quarteta lahko prisluhnemo pesmim vseh manjšin, ki si delijo skupni istrski prostor.

Petkov program bo nazorno pokazal, v kako razseljenem svetu živimo. Sakina Teyna bo iz multikulturnega Dunaja pripeljala glasbene prijatelje iz Turčije in Irana, medtem ko se »postglam retromex soul punk« glasba domače zasedbe Malamor drugim napaja v ameriških in mehiških prostranstvih, kjer je živela njihova pevka, ki je palestinsko-italijansko-slovenskega rodu.

Manjšine, ki so na slovenski glasbi nedvomno pustile najmočnejši pečat, prihajajo iz nekdanje skupne države in bodo navduševale obiskovalce na Starem trgu: zasedba Vaska Atanasovskega ima Balkan že v imenu, pred njim bo makedonske viže ubral Goran Bojčevski Kvartet.

Festival manjšinskih glasb bi bil močno osiromašen, če ne bi vključeval ene od najbolj razširjenih manjšin, ki jo najdemo v številnih državah - romske. Njenim vplivom bo zato posvečen praktično celoten sobotni programa, začenši s Katjo Šulc in njenim na romski poeziji slonečim projektom Kamlisajlan. Udaren vrhunec bo festival doživel s koncertoma na Novem trgu: najprej ga bodo zasedli madžarski Romi Etnorom, nato pa bodo romski vpliv na italijansko glasbo demonstrirali Baro Drom.

V program smo vključili tudi begunsko manjšino, ki bo poskrbela za velik del (podpornega) DJ programa. Sicer pa rdeča nit 30. edicije festivala Noči v stari Ljubljani ni bila izbrana naključno, saj se navezuje na mednarodni večdisciplinarni etnomuzikološki simpozij »Manjšinske glasbe v nacionalnih kontekstih«, ki ga bo v času festivala pripravila raziskovalna skupina v okviru mednarodnega projekta »Glasba in etnične manjšine: (trans)kulturna dinamika po letu 1991«. S strani programa Ustvarjalna Evropa podprt projekt Glasovi manjšin bo tudi leta 2019 predstavljal pomembno programsko rdečo nit festivala.

Od ostalih programskih sklopov naj vas posebej opozorimo na Jazz oder, v okviru katerega bodo na Petkovškovem nabrežju nastopila številna vodilna imena jazza iz Slovenije in tudi sosednjih Hrvaške in Italije. Tako kot zadnja leta bomo pripravili Plečnikove plesne arkade, eden vrhuncev celotnega festivala pa bo nedvomno tudi petkov koncert Boštjana Gombača in Big Benda RTV Slovenija – Iucundus.

Več informacij

Program NOČI V STARI LJUBLJANI 2018 najdete v priponki.