Nemalokrat je razkorak med kritiško hvalo in odzivom občinstva večji od naše predstave o položaju rockovskega glasbenika. S francosko-italijansko navezo Ulan Bator je že tako, s številnimi ploščami in sodelovanji z eminentnimi imeni svetovnih razmer so v določenih krogih postali mednarodno priznano ime, a to je še vedno premalo za normalno preživetje. Se bodo na koncu res lahko ponašali le z nazivom legenda ali kult? Obenem verjetno drži, da Ulan Bator pač ne igrajo glasbe, najprimernejše za
žuranje na sobotni večer. Prej ponujajo izkušnjo, ki zahteva nekaj 'predznanja', razpotegnjenega po širokih zemljepisnih in časovnih koordinatah deviantnega rocka. Pa vendarle, njihov nastanek leta 1995 je sovpadal s splošnim povečanim zanimanjem za eksperiment znotraj meja, ki jim s pomočjo predpon in drugih opisnih oznak še vedno rečemo rockovska glasba. Vzporedno z vključitvijo v mednarodne tokove so hitro prišli do položaja, ko so, na primer, delili oder z nemškimi starostami Faust, pri
čemer so posredni krivci za odhod ustanovnega člana Jeana Hervea Perona iz njihovih vrst. Le nekaj pozneje so Ulan Bator z Michelom Girajem v producentskem stolčku posneli odmeven album Ego: Echo, ki jim ga je objavil prav Gira pri svoji Young God Records ( http://www.younggodrecords.com ). Spremembe v zasedbi so zatem terjale svoj davek, na eni strani so Ulan Bator potrebovali cela tri leta, da so prišli do novega albuma Nouvel Air (Alternative,
2003), obenem se je njihov zvok radikalno spremenil, tudi po zaslugi Robina Guthrieja, ki je posnetke zmiksal. Po novem Ulan Bator na plošči zvenijo hudo eterično, skoraj krhko in občutljivo, a še vedno se v poetičnih besedilih zrcali trda stvarnost tega trenutka in časa. Zato pa v živo to krhkost zamenja kompakten, nabit rockovski zvok, ki ga na trenutke omehčajo klaviature, violina pa popelje v višave… Kot kronski dokaz (če je ta potreben, je že drugo vprašanje) stopanja po robu, Ulan Bator v
sklepnem delu nastopa ponujajo naraščajoč zid hrupa, ki pojenja le zato, da bi nas v naslednjem trenutku presenetil z novim sunkom. Naj Amaury (še edini Francoz in edini član izvirne zasedbe trdi tako ali drugače), Swans so tudi nanj pustili močan vtis. Relativno kratka, a polna preobratov je glasbena pot Ulan Bator. O tem spregovori Amaury Cambuzat, mestoma vskoči bobnar Matteo Dainese, ki prav tako ni novinec na 'sceni'. Z bendom Jitterbugs je pred leti že nastopil na Metelkovi.... (Muska,
Junij 2003)
