In ravno taka je nova Anastacia. Na trenutke skoraj neprepoznavna, kar ji seveda ne štejemo v minus, pač pa velik plus, ki ga je znala s pridom izkoristiti … na trenutke groba in agresivna, pa zopet na drugačen in samosvoj način nežna … (škoda le, da ustvarjalci njene glasbe niso znali že prej tako dobro in pestro izkoristiti njenega vokala). Kot da za njen razpon znotraj različnih žanrov ni meja … pristoji ji vsaka sprememba, ki se je loti. Še posebej preseneča precej trša glasba, ki je šele
na tej plošči nekako našla Anastacijin vokal, ki je bil prej mogoče ravno zaradi glasbe kar premalo spoštovan … kot, da je bilo vse nekako premehko za njeno specifično izvedbo. Skladna kombinacija rockovskih kitarskih rifov, agresivnega in oprijemljivega vokala in vabečega popa. Anastacia z novo ploščo točno ve, kaj hoče! In fantje … pozor na dekleta, ki se jih bo lotila anastaciomania. Uau ..
