Že sredi julija smo se vsi veselili novice, da je na natečaju očeta elektronske glasbe, Jean-Michela Jarra, z remiksom Stereopoetica - nastajal je ob skladbi Pika, po navdihu knjige akašejk dr. Glorjane Veber Modróko - zmagal Slovenec, Miha Brodnik (naslovna fotografija). Takrat smo napovedovali neposredno virtualno srečanje med našim mladim umetnikom in francosko glasbeno legendo. Zaradi koronskih preprek se je čakanje na ta dogodek kar malce vleklo, a potrpežljivost se je obrestovala. Miha Brodnik je v pogovoru do konca očaral Jean-Michela Jarra.

Naj spomnimo: Po zaključku projekta videosingla Pika, ki sta ga z umetnico, literatinjo, doma in v tujini nagrajeno pesnico, politologinjo, sociologinjo, doktorico družboslovnih znanosti in avtorico zbirke akašejk Modróko Glorjano Veber razvijala vso pomlad, si je želel avtor glasbe Miha Brodnik, ki je skupaj z Glorjano v glasbeno-pesniškem duetu Stereopetica, malce oddahniti. Ko je bilo končano najtežje delo, povezano z videosinglom Pika, ki postavlja ogledalo, s katerim ne obsoja, posamezniku pa prepušča vpogled vase, v Človeka in v dejanja naše družbe, je naletel na razpis natečaja legende, očeta elektronske glasbe, njegovega vzornika Jean-Michela Jarra, ki je iskal najboljši remix njegove stvaritve EoN. Prijavil se je in za to priložnost ustvaril malo drugačne, tokrat bolj energične elektronske ritme.

Izmed več kot 300 prijavljenih avtorjev z vsega sveta je Jean-Michel Jarre 3. julija 2020, v živo razglasil, da je prvo mesto osvojil remix Sterepoetica, ki ga je na natečaj poslal Slovenec Miha Brodnik. Jarrov nagovor v živo z utemeljitvijo izbire zmagovalca, ki je na njegovih socialnih omrežjih trajal pol ure, si je ogledalo več kot 80.000 ljudi, spremljalo ga je 3000 komentarjev, skoraj 400 delitev in več kot 7000 všečkov v eni sami uri. Nekaj dni zatem je bil na facebook profilu Jean-Michela Jarra objavljen tudi posnetek skladbe Mihe Brodnika. Takoj po razglasitvi zmagovalca je v stik z njim stopila managerka Jean-Michela Jarra, ki je napovedala njun pogovor v živo.

Miha seveda sploh ni pomislil, da bi prav njegova skladba Stereopoetica lahko tako navdušila Jean-Michela Jarra, da bi ji namenil glavno nagrado, a je je bil zelo vesel. »Pomeni mi veliko potrditev, konkurenca je prihajala z vsega sveta in vem, da so se prijavljali glasbeniki, ki imajo za sabo tako publiko kot številne nastope. Jaz tega nimam. Kar zadeva komponiranje glasbe sem samouk, a sem se v dvajsetih letih eksperimentiranja za štirimi stenami ogromno naučil. In ravno Jean-Michelov Oxygene 4 je bil kriv, da sem se zaljubil v elektronsko glasbo, od samega začetka je bil prav on moj največji vzornik. Ko sem se prijavil na tekmovanje, sem imel dober občutek, čeprav tega, kar sem želel predstaviti, ni bilo lahko spraviti v zahtevanih 48 sekund. Vsekakor je bil to zame velik izziv. A ko se je začela razglasitev in je Jean-Michel razvrščal skladbe od zadnjega proti prvemu mestu, sem videl, da so drugi na natečaj pošiljali bistveno daljše remixe. Bilo mi je žal, da nisem tudi sam tako ravnal, saj je bilo pravilo 48 sekund očitno le okvir. Lažje bi mi bilo narediti daljši remix. Ko pa je mojster povedal, da je zmagala najkrajša skladba, je začelo srce v meni razbijati od pričakovanja, ob omembi mojega imena sem od veselja in sreče skoraj eksplodiral,« se spominja Miha.

No, zdaj pa sta se z vzornikom Jean-Michelom Jarrom le ujela preko spleta. Svetovno priznani kralj elektronske glasbe je neizmerno hvalil Mihovo ustvarjalnost, sam pa o virtualnem srečanju skromno pove: »Polurni pogovor je bil zelo sproščen in v prijateljskem duhu. Jarre mi je še enkrat čestital za uspeh z mojim remixom in poudaril elemente, s katerimi sem ga navdušil. Poudaril je tudi navdušenje nad mojo drznostjo, ker sem poslal komaj 48 sekund dolgo skladbo, s katero sem dokazal, da čas ni pomemben. Moj izdelek je primerjal s poezijo, kjer te lahko ena kratka pesem bolj gane kot celotna knjiga. Izpostavil je še strukturo skladbe, ki ima uvod, jedro in zaključek, lastno identiteto, hkrati pa ohranja zvestobo izvlečka iz njegove stvaritve EoN. V nadaljevanju sva se dotaknila nekaj tehničnih studijskih tem, kot je oprema in razlika v snemanju med digitalnimi virtualnimi inštrumenti in fizičnimi ter analognimi synthesizerji. Povedal je, da je najboljše, če lahko uporabljaš in združiš najboljše iz obeh svetov, ter da sam pri ustvarjanju še vedno najraje poseže po analogni opremi, se pa, po njegovi izkušnji, digitalni ni moč izogniti in jo je treba izkoristiti.«

V nadaljevanju sta se umetnika pogovarjala o Jean-Michelovih trenutnih projektih in njegovih intenzivnih pripravah na nadaljnja koncertiranja. »Še posebej sva izpostavila pomen koncertov v virtualni obliki. Že junija letos je mojster izvedel prvi tak koncert, po njegovih besedah pa je bil zgolj preizkušnja za večje in tehnološko precej bolj napredne VR izkušnje, ki jih pripravlja. Jarre mi je ob koncu zelo prisrčnega pogovora dal veliko vzpodbudo za moje nadaljnje ustvarjanje in dejal, naj vztrajam na svoji glasbeni poti. Še posebej je poudaril, da si želi ohraniti stik z mano in me prosil, naj mu v poslušanje pošljem še več svojih avtorskih skladb. Izrazil je možnost morebitnega sodelovanja pri kakšnem od bodočih projektov, kar mi je vzelo sapo. Ta pogovor je bil zame res nekaj neverjetnega, navdihujočega,« prizna Miha Brodnik.

Zmagovalec natečaja Jean-Michela Jarra je prve klaviature dobil že v prvih razredih osnovne šole in se začel aktivno učiti igranja. Že takrat je bil njegov vzornik prav svetovno priznani kralj elektronske glasbe. Prvo profesionalno klaviaturo mu jo oče kupil pri petnajstih letih in fant je takrat začutil, da se želi v življenju profesionalno ukvarjati prav s to zvrstjo glasbe. Naslednjih pet let je intenzivno ustvarjal lastne skladbe, a se je hkrati zavedal, da bi za profesionalno delo potreboval boljšo opremo, studio, glasbeno založbo. Kasneje se je posvetil študiju, ves čas pa je ostal v stiku z glasbo. Dodatno se je glasbeno izobraževal ter tu in tam napisal kakšno skladbo. Po srečanju z umetnico dr. Glorjano Veber je začel Miha spet bolj resno razmišljati o glasbi in ideja o skupnem glasbeno-pesniškem projektu se mu je zdela fantastičen izziv. Tako je nastal njun band z imenom Stereopoetica, kajti tudi Glorjana je že dolgo pestovala željo, da bi si uredila lasten glasbeni studio, kjer bi lahko snemala glasbo in poezijo.

Po zmagi na natečaju in navdihujočem pogovoru z Jean-Michelom Jarrom Miha že gleda v prihodnost. »Dobil sem nov zagon in lahko povem, da bova z Glorjano kmalu posnela prvi album Stereopoetice. Ena skladba in videospot zanjo sta gotova, zdaj pripravljava še angleško različico, pa tudi osnove za nekaj drugih skladb sva že postavila. Album bo odpiral aktualna družbena vprašanja in vprašanja o človeku, kar je bistvo Glorjanine poezije, jaz pa to tematiko rad raziskujem skozi glasbo. To je ena od najinih skupnih točk, kot tudi eksperimentiranje, globoka predanost ustvarjanju in predvsem uživanje v tem,« še poudari Miha Brodnik, dobitnik prestižne nagrade Jean-Michela Jarra, ki je v izzivu elektronske glasbe pometel z močno konkurenco z vsega sveta.


Nazaj