Teden, ki je pred nami, zaznamuje preplet klasične glasbe in jazza, kar v ospredje postavlja žanrsko raznovrstnost 67. Ljubljana Festivala. V ponedeljek in torek boste lahko izbirali med koncertoma dveh priznanih basistov – Marcusa Millerja in Stanleyja Clarka, ki sta pomembno zaznamovala zgodovino jazz glasbe. Na drugi strani pa boste ljubitelji klasične glasbe lahko prisluhnili izredni virtuoznosti violinista Sergeja Krilova, ki bo združil moči s korejskim filharmoničnim orkestrom iz Seongnama v ponedeljek, ter glasbenemu projektu Vrtinci, ko bo v torek zazvenelo osem izvirnih skladb skladatelja Pavla Mihelčiča. Za vse, ki radi prisluhnete operni glasbi, se v četrtek obeta čudovit večer belkanta v družbi baritonista Thomasa Hampsona in sopranistke Elene Mosuc. Teden bo sklenil crossover koncert mednarodno priznanega umetnika Norberta Kaela, ki bo tematsko povzel prihajajoči teden, saj bo spretno združeval ravno klasične skladbe z elementi jazza.
Po lanskem odmevnem komornem koncertu se na oder Ljubljana Festivala vrača violinski virtuoz Sergej Krilov, ki navdušuje z intenziteto tona in lepoto violinskega zvoka ter izredno virtuoznostjo kot eden najbolj cenjenih violinistov svoje generacije. Je reden gost najuglednejših koncertnih ustanov in orkestrov. Na tokratnem koncertu bo nastopil s Filharmoničnim orkestrom iz Seongnama, ustanovljenim leta 2003, ki je kljub mladosti izjemno aktiven in dosega visoko raven glasbenih izvedb. Pod vodstvom Guma Nansa, južnokorejskega dirigenta, ki je leta 1977 kot prvi Korejec prejel prvo nagrado na tekmovanju Herberta von Karajana v Berlinu, bo Sergej Krilov izvedel čudoviti Violinski koncert v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega. (8. 7., 20.00, Slovenska filharmonija)
Po izboru Braneta Rončela prihajata na Ljubljana Festival priznana glasbenika iz sveta jazza. Marcus Miller velja za enega najvplivnejših glasbenikov našega časa. Že več kot 30 let je v ospredju glasbenega dogajanja, dvakrat je dobil grammyja, na Nizozemskem so ga leta 2013 nagradili za življenjsko delo, v Franciji je leta 2010 dobil nagrado victoire du jazz, leta 2013 ga je Unesco razglasil za umetnika za mir. Njegov značilni basovski zven zasledimo v številnih glasbenih uspešnicah: »Just The Two Of Us« Billa Withersa, »Never Too Much« Lutherja Vandrossa, v skladbah Chake Khan, Davida Sanborna, Herbieja Hancocka, Erica Claptona, Arethe Franklin, Georgea Bensona, Eltona Johna in Bryana Ferryja, če omenimo le nekatere. S svojstvenim slogom – edinstveno mešanico funka, groova in soula – velja za enega najpomembnejših basistov v jazzu, R&B, fusionu in soulu. (8. 7., 21.00, Križanke)
Glasbeni projekt Vrtinci je oblikoval skladatelj Pavel Mihelčič, čigar opus obsega dela orkestrske, scenske, vokalno-instrumentalne, zborovske, komorne in solistične glasbe. Deluje kot umetniški vodja Ansambla za sodobno glasbo MD7, poleg tega pa je reden gost na Festivalu Ljubljana, kjer nastopa kot avtor in eden od izvajalcev različnih celovečernih projektov. Osem izvirnih skladb je napisanih za različne zasedbe harfe in flavte, v solističnih vlogah bosta nastopila Urška Križnik Zupan in Matej Zupan, ter orkester flavt, te pa so prepletene s poetičnimi besednimi vložki. Umetniško vodstvo projekta bo prevzel umetniški direktor Opere SNG Maribor Simon Krečič, z besedilom, katerega avtor je prav tako Mihelčič, pa bo večer povezovala dramska igralka Nataša Barbara Gračner, sicer stalna članica ansambla ljubljanske Drame. (9. 7., 20.00, Narodna galerija)
Drugi izbranec Braneta Rončela je Stanley Clarke, štirikratni prejemnik nagrade grammy, ki je v več kot 45 let dolgi glasbeni karieri pridobil status legendarnega virtuoza na bas kitari. Je prvi basist v zgodovini, ki z enako intenzivnostjo igra tako električno bas kitaro kot kontrabas, ter prvi jazz-fusion basist, ki je s svojo ustvarjalnostjo in razprodanimi koncerti po vsem svetu postal tako priljubljen, da je pristal tudi na naslovnicah revij. Izdal je več kot 40 albumov. S pianistom Chickom Coreo in bobnarjem Lennyjem Whiteom je deloval v eni najvplivnejših jazz-fusion zasedb Return To Forever, ki je skupaj z Weather Report in Mahavishnu Orchestra zaznamovala zgodovino glasbe. Sodeloval je z velikani jazza, kot so Quincy Jones, Herbie Hancock in Wayne Shorter, ter ikonami pop glasbe, kot so Stevie Wonder, Aretha Franklin in Paul McCartney, oder pa si je delil tudi z Bobom Marleyjem in Milesom Davisom. Clarke, ki je bil že večkrat v Sloveniji, bo tokrat prvič nastopil s svojo zasedbo. (9. 7., 21.00, Križanke)
V juliju se obeta večer belkanta, na katerem bosta navduševala Thomas Hampson in Elena Mosuc. Oba umetnika sta že gostovala na odrih največjih svetovnih opernih hiš in se dokazala s številnimi odpetimi vlogami, s čimer sta se uveljavila prav v opernem vrhu. Ameriški pevec Thomas Hampson je eden najbolj cenjenih, inovativnih in iskanih baritonistov našega časa. Ljubljenec občinstva, ki polni najprestižnejše koncertne dvorane in najuglednejše operne hiše na obeh straneh Atlantika, je ustvaril bogato mednarodno kariero opernega pevca in ambasadorja samospeva. Njegova vsestranskost, domiselnost in vokalna karizma so postavile nove standarde operne in koncertne poustvarjalnosti. Prejemnica mednarodne operne nagrade najboljša sopranistka 2019, Elena Mosuc, pa se je uveljavila kot ena najbolj vsestranskih, iskanih in izraznih opernih pevk svoje generacije. Njen čisti, prilagodljivi, naravno privlačni in prodorni glas je ustvarjen za briljantne koloraturne vloge Mozartovih in italijanskih oper 19. stoletja. Najlepše melodije opernih velikanov bosta izvedla z Orkestrom Slovenske filharmonije, ki ga bo vodil v Romuniji rojeni dirigent Nicolae Moldoveanu, ki je tudi življenjski sopotnik Elene Mosuc. (11. 7., 20.00, Cankarjev dom)
V Ljubljano prihaja tudi mednarodno priznani crossover umetnik Norbert Kael, ki bo pospešil glasbeni utrip mesta. Madžarski pianist, skladatelj in aranžer spretno združuje klasično glasbo z jazzom, saj domiselno preoblikuje vsem znane skladbe iz klasične glasbene zakladnice, pri čemer venomer ohranja njihovo osnovno melodijo in karakter. Njegova očarljiva strast, stil in raznovrstni program navdušujejo množice po vsem svetu. Na ljubljanskem koncertu se bo predstavil z lastnimi priredbami skladb J. S. Bacha, A. Skrjabina, B. Bartóka, F. Chopina in N. Rimskega - Korsakova. (12. 7., 20.00, Viteška dvorana)
