Ljubljana, 23. junij 2022 - Festival Ljubljana predstavlja premierni izvedbi dveh novih projektov. Uprizoritev muzikala West Side Story bo 27. junija ob 21. uri, nato bodo med 28. junijem in 1. julijem na sporedu še štiri ponovitve. V septembru pa si bomo ogledali novo simfonično delo skupine Laibach, Alamut, in sicer 5. in 6. septembra ob 21. uri. Pridružite se nam v Poletnem gledališču Plečnikovih Križank.

BERNSTEINOV WEST SIDE STORY
Zgodba z zahodne strani (West side story) je pripoved o rivalstvu med dvema tolpama različnih etničnih pripadnosti ter po vzoru Shakespearjeve drame Romeo in Julija o mladi ljubezni med pripadnikoma teh tolp. Zgodba je postavljena v sredino petdesetih let 20. stoletja na Manhattnu. Za interpretacijo bo na našem odru tokrat poskrbel režiser in koreograf Mykal Rand, ki je že star znanec Festivala Ljubljana.

Zgodba z zahodne strani je v tradiciji muzikalov obstoječih konvencij zgodbe, besedila in glasbe pomenila precejšen odmik – snov je bila v tistem času aktualna, zgodba pa se konča tragično, glasbo pa je pisal dirigent in skladatelj Leonard Bernstein, ki je na koncertne odre postavljal dela velikanov klasične glasbe.  Kritiki so muzikal opisali kot provokativen in umetelen spoj glasbe, plesa in zgodbe, ki uteleša utrip in sladkobo mesta, ki nikoli ne spi. Muzikal obstaja tudi v filmskih različicah, pod najnovejšo se je kot režiser podpisal Steven Spielberg. (27. 6. – 1. 7., 21:00, Poletno gledališče Križank)

A/POLITICAL PREDSTAVLJA: LAIBACH ألموت
Ne poznam okrutnosti niti milosti, samo svoj načrt izvajam. (Hassan-i Sabbāh)

Alamut je izvirno novo simfonično delo skupine Laibach, ki obravnava znamenito, na zgodovinskih dogodkih utemeljeno zgodbo iz Perzije v 11. stoletju kakor jo je v svoji knjigi opisal slovenski pisatelj Vladimir Bartol. Osrednji lik je heretik Hasan ibn Saba (Hassan-i Sabbāh), karizmatični verski in politični vodja Ismaelitov ter ustanovitelj skrivnostne islamske sekte Asasinov (oziroma hasasinov), čigar ime se še danes izgovarja s strahospoštovanjem. V romanu je Hasan ibn Saba samooklicani prerok - domnevno poslan od Alaha, ki izza okopov svojega orlovskega gnezda - gradu Alamut v iranski provinci Qazvin, nedaleč od Teherana - vodi sveto vojno proti Perzijskemu cesarstvu, ki so mu takrat vladali Turki Seldžuki. Z majhno skupino špartansko izurjenih privržencev se spopada z veliko močnejšim sovražnikom. V zameno za zvestobo svojih vojakov - fedainov - jim ponudi več, kot bi navadni smrtniki lahko kdajkoli okusili; s ključem, ki mu ga je domnevno zaupal sam Alah, jim odklene vrata posmrtnega življenja - raja, kakor je opisan v Koranu. Ko fedaini enkrat ta raj okusijo, so pripravljeni za ibn Sabo storiti dobesedno vse, da bi se vanj lahko čim prej vrnili.

Geslo "Nič ni resnično, vse je dovoljeno" kot najvišje načelo Izmaelitov in osrednja ideja romana, ki, v duhu takratnega evropskega makiavelizma in vzpona fašizma (roman je izšel leta 1938 in je bil sarkastično posvečen Benitu Mussoliniju), temelji na zanikanju vseh naukov in tradicij ter izraža najradikalnejši filozofski skepticizem, nihilizem in cinizem, se v romanu večkrat izrecno ponovi in Bartol ga uporabi tudi kot moto knjige. V luči kaotičnih vrednot, poplave nasprotujočih si informacij, ki vladajo svetu in destruktivnih agresivnih vojn, ki dušijo naš čas, ta moto morda še nikoli ni bil tako aktualen kot danes.

Laibach je projekt ustvaril v sodelovanju z iranskimi skladatelji in ostalimi sodelavci. Glavnino kompozicije je napisal Luka Jamnik, posamezne parte pa sta prispevala Idin Samimi Mofakham in Nima Atrkar Rowshan. V duhu odprtega mednarodnega kulturnega sodelovanja med Iranom in Slovenijo si skupina že dalj časa prizadeva da bi to delo predstavila in odigrala tudi v Iranu, in sicer skupaj s Teheranskim simfoničnim orkestrom v znameniti teheranski dvorani Vahdat, vendar pa je epidemija Covida ter ne najbolj prijazni politični odnosi med Iranom in Slovenijo v zadnjih dveh letih to predstavitev onemogočilo oziroma upočasnilo. Simfonija bo zato doživela svetovno premiero 5. in 6. septembra v okviru Festivala Ljubljana. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenije bo dirigiral iranski dirigent Navid Gohari, med nastopajočimi pa bo tudi teheranska ženska gledališka skupina Beyn. Glavni pokrovitelj in producent projekta je a/political, angleška neprofitna organizacija in iz  Londona.

GENEZA PROJEKTA

Umetnost je fanatizem, ki zahteva diplomacijo. (Laibach)
Preden se je skupina Laibach odločila, da se loti projekta Alamut, je bilo kar nekaj naklučij, ki so jo pripeljale do te odločitve. Prvo takšno naključje se je zgodilo leta 2004, tri leta po terorističnem napadu Al Kaide na newyorška dvojčka, ko je Laibach imel obširno turnejo po ZDA, na kateri se je skupina srečala tudi s prevajalcem angleške, oziroma ameriške izdaje Bartolovega romana, Michaelom Bigginsom, in z založnikom Markom Whiteom, ki sta takrat zelo entuziastično govorila o podobnostih med Laibachom in Alamutom. Naslednjič se je ideja o Alamutu porodila nehote leta 2015 in sicer med gostovanjem skupine v Severni Koreji, ko so nekateri gledalci po koncertu Laibacha v Pyongyangu člane skupine izzvali z vprašanji, kaj bo njihov naslednji projekt, ki bi se lahko kosal z nastopom v tej državi. Dobili so improviziran odgovor, da bo to nastop v Teheranu – čeprav takrat o možnem koncertu v glavnem iranskem mestu še ni bilo nobenih resnih planov. Tretjič, ko se je Laibach dotaknil alamutske snovi, se je zgodilo na gledališkem projektu Tako je govoril Zarathustra, ko je skupina predelovala ideološko ozadje tega pomembnega Nietzschejevega filozofskega dela, ki delno sega v zgodovinsko Perzijo. Tako sta se Laibach in Alamut počasi srečevala, dokler ni padla finalna odločitev, da je glasbeno-scenska simfonična predstavitev znamenitega romana slovenskega pisatelja, ki opisuje dogodke iz iranske zgodovine, smiselni izziv za Laibach in bo to eden od osrednjih projektov skupine v začetku naslednjega desetletja.

Novembra 2018 je Laibach zato povezal še z angleško neprofitno organizacijo a/political, ki podpira zahtevne, nemogoče in drzne umetniške ideje. Decembra istega leta člani skupine potujejo v Teheran, da se seznanijo z razmerami 'na terenu' in da vzpostavijo kontakte s potencialnimi sodelavci iz Irana. S pomočjo Stanisława Suchore iz poljske koncertne agencije Sonora Music se povežejo z iranskim dirigentom Navidom Goharijem, direktorjem Teheran Contemporary Music Festivala in ustanovitvenim članom Contemporary Music Circlea. Navid Gohari s svojimi sodelavci postane glavni sogovornik skupine z iranske strani. Laibach se takrat sreča tudi z gospo Dubravko Šekoranjo, namestnico vodje misije Veleposlaništva Republike Slovenije v Teheranu, ki ponudi vso možno pomoč pri projektu. Člani skupine se pri tem prvem obisku iranske prestolnice srečajo še s skladateljema Nimo Atrkar Rowshanom in Idinom Samimi Mofakhamom, ki je tudi ustanovni član Spectro Centre for New Music. 13. decembra se vsi skupaj sestanejo še z gospodom Alijem Akbar Safipourom, generalnim direktorjem Roudaki Fondation, in gospodom Ehsanom Tarokhom, izvršnim direktorjem Festivala sodobne glasbe v Teheranu, ki naj bi, z iranske strani, poskrbel za logistiko in tehnično izvedbo soddelovanja. Ali Akbar Safipour in Fundacija Rudaki pa naj bi bila glavna partnerja projekta z iranske strani. Gre za krovno organizacijo, ki je povezana z državo, ki pokriva številne nacionalne in mednarodne kulturne dejavnosti ter upravlja Teheranski simfonični orkester in Iranski nacionalni orkester ter pomembna prizorišča v Teheranu: dvorano Rudaki in dvorano Vahdat. V slednji naj bi bil predstavljen tudi projekt Alamut. Fundacija Rudaki naj bi, zaradi svojih neposrednih povezav z Ministrstvom za kulturo in islamsko usmerjanje,  prav tako v veliko pomoč pri pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj za izvedbo dogodka. Člani skupine se pozneje srečajo še z g. Alijem Amerijem, novinarjem, prevajalcem, filmskim režiserjev in poznavalcem Laibacha, in ga povabijo k projektu kot iranskega kulturnega svetovalca.

V začetku februarja 2019 se nadaljujejo pogovori z a/political o bolj konkretni obliki sodelovanja na projektu Alamut. Sredi februarja 2019 Fundacija Rudaki izrazi željo, da se na slovenski strani poišče uradni partner, ki naj bi bil vsaj na enaki ravni kot Fundacija Rudaki in ki bi lahko prevzel institucionalne formalnosti v komunikaciji z iranskim partnerjem glede sodelovanja med Laibachom in Teheranskim simfoničnim orkestrom, najprej v Teheranu in kasneje v Evropi. Zato skupina k projektu povabi še Festival Ljubljana, ki prijazno pripravi pismo namere o sodelovanju.

Ob koncu leta 2019 se Laibach odloči za ponovni obisk Teherana, za namenom, da se tokrat čimbolj točno z vsemi deležniki dogovori za časovnico izvedbe. Člani skupine najprej vljudnostno obiščejo iranskeg veleposlanika v Sloveniji, g. Kazema Shafeia, in ga seznanijo o svojih namerah. On jim obljubi svojo načelno podporo. V Iranu se tokrat povežejo tudi z Veleposlanico Republike Slovenije, gospo Kristino Radej,  ki predlaga obisk iranskega Ministra za kulturo in islamsko usmerjanje, Dr. Seyyeda Abasa Salehija. V ta namen Laibach pridobi pismo podpore mednarodnega sodelovanja s strani slovenskega Ministra za kulturo, g. Zorana Pozniča. Po uspešnem obisku Ministrstva za kulturo in islamsko usmerjanje, kjer Minister dr. Salehi projekt podpre, skupina, skupaj z gospo Veleposlanico, obišče še Generalnega direktorja za kulturno sodelovanje in iranske mednarodne zadeve pri organizaciji za islamsko kulturo in odnose na iranskem zunanjem ministrstvu, g. Seyyeda Kazem Sajjadija, ki prav tako obljubi svojo podporo pri tem sodelovanju. Medtem je prišlo do menjave direktorja Rudaki Fundacije, ki ji zdaj načeljuje Mr. Mahdi Afzali, s katerim se je bilo prav tako potrebno sestati (v širši sestavi, skupaj z Navidom Goharijem, Ehsanom Tarokhom, Veleposlanico go. Radej in z predstavnico a/political, dr. Sylwio Serafinowicz) in mu še enkrat pojasniti cel projekt in idejo o sodelovanju. Pogovori so bili načeloma uspešni, dogovorili so se, da Laibach projekt čimprej pripravi v celoti in ga pošlje v preverbo (cenzuro) na Music Office v Teheran, kjer bodo nato podali svoje menje. Šele potem, če bo projekt sprejet, naj bi se bilo možno fiksno dogovoriti za bolj konkretne termine. Ideja je bila še vedno ta, da se Laibachov Alamut najprej izvede v Teheranu, skupaj z Teheranskim simfoničnim orkestrom in sodelavci, in šele pozneje predstavi v Ljubljani in drugje po Evropi. 

Žal se je v letu 2020 zgodil Covid 19, ki je celotno zadevo brutalno zaustavil. Medtem se je v Sloveniji zamenjala tudi vlada in kmalu se je zamenjala vlada še v Iranu, ki so ga, poleg Covida, dušile tudi čedalje bolj nadležne mednarodne sankcije. Mednarodna konferenca (JCPOA) o iranskem nuklearnem programu na Dunaju, se ni premaknila z mrtve točke, odkar je ZDA, pod Trumpovim predsedstvom, dogovor z Iranom razveljavilo in Bidnova administracija ni pokazala veliko interesa, da bi se odnosi s to državo popravili. Na relaciji Slovenija – Iran je prav tako počilo, ko je predsednik slovenske vlade, in takrat predsedujoči v EU, Janez Janša, na dogodku v organizaciji iranske diaspore, v svojem videonagovoru novega iranskega predsednika Ebrahima Raisija obtožil zločinov proti človečnosti. Zaradi teh izjav je namestnik iranskega zunanjega ministra in generalni direktor oddelka ministrstva za Sredozemlje in Vzhodno Evropo na pogovor poklical slovensko veleposlanico v Teheranu Kristino Radej, odnosi med državama pa so se posledično precej poslabšali.

Ko se je Covid delno umiril, so se člani skupine Laibach decembra 2021 spet odpravili v Teheran, na nov krog pogajanj in na predstavitev dokončanega dela, kot tudi na obisk trdnjave Alamut. Tokrat se jim je pridružil tudi direktor Festivala Ljubljana, Darko Brlek. Pred odhodom v Iran so ponovno obiskali iranskega veleposlanika v Sloveniji, g. Kazema Shafeia in ga obvestili o napredovanju in o problemih projekta. V Iranu je Veleposlanica, ga. Kristina Radej, poskusila dogovoriti sestanke s političnimi predstavniki nove iranske vlade, predvsem z novim Ministrom za kulturo in islamsko vodenje, g. Mohammadom Mahdi Esmaeilijem, potem z novim Generalnim direktorjem za kulturno sodelovanje in iranske mednarodne zadeve pri organizaciji za islamsko kulturo in odnose na iranskem zunanjem ministrstvu, g. Mohammadom Ali Kianijem, z direktorjem 'Music office' (uradna cenzura za glasbo) pri Ministrstvu za kulturo in islamsko vodenje, g. Mohammadom Allahyarijem, ter znova tudi z direktorjem Fundacije Rudaki, g. Mahdijem Afzalijem. Zaradi aktualnih ohlajenih odnosov med državama žal ni uradno prišlo niti do enega od teh sestankov. Člani skupine so se dobili samo na precej neuradnem pogovoru z g. Alijem Torabijem, namestnikom direktorja Fundacije Rudaki, z Manyem Jafarzadehom, umetniškim svetovalcem Fundacije in članom sveta nacionalnega orkestra, ter z Omidom Sedihrom, svetovalcem za mednarodno sodelovanje pri Fundaciji Rudaki. Po pogovoru z njimi in po razgrnitvi projekta (notnega zapisa glasbe, tekstov, etc.) je bilo kmalu sporočeno, da je Alamut dobil zeleno luč na vseh nivojih, razen na direktoratu za kulturno sodelovanje in iranske mednarodne zadeve pri organizaciji za islamsko kulturo in odnose na iranskem zunanjem ministrstvu, kjer se sploh niso odzivali na noben poskus komunikacije. In vendar naj bi bil njihov pristanek ključen.

Pred odhodom iz Teherana je skupina Laibach, na pobudo Veleposlanice ge. Radej, povabljenim tujim diplomatom in prijateljem Slovenije na Veleposlaništvu v grobih obrisih predstavila svoj projekt in požela veliko interesa in odobravanja. Trenutno stanje izvedbe projekta v Teheranu še vedno ni jasno. Kristina Radej je svoj mandat Veleposlanice v Iranu zaključila, nov slovenski Veleposlanik pa še ni bil imenovan. Zelena luč na direktoratu za kulturno sodelovanje in iranske mednarodne zadeve na iranskem zunanjem ministrstvu se še vedno ni prižgala, medtem pa je prišlo do neljube zamenjave vodstva tudi na uradu za cenzuro ('Music office') pri Ministrstvu za kulturo, kar pomeni, da bo verjetno potrebno znova ponoviti celotno proceduro. Laibach se je odločil, da medtem izvede slovensko premiero Alamuta in k sodelovanju povabi simfonični orkester RTV, z novo diplomatsko ofenzivo v Iranu pa počaka toliko, da najprej slovenska mednarodna diplomacija po možnosti popravi formalne odnose med obema državama – če je kaj takega seveda sploh še možno.

Laibach (5. 9. in 6. 9., 21:00, Poletno gledališče Križank)

Festival Ljubljana si pridržuje pravice do spremembe programa.

Foto: Darja Štavs Tisu