Vatikan je poezijo opisal kot 'spiritualno romanje', saj verzi razkrivajo papežev pogled na lastno smrt. Vidno je predvsem v drugi tretjini epa, ko opisuje sikstinsko kapelo kjer je bil 1978 izvoljen: ''In tako bo, ko bo potreba vstala po moji smrti''. Tudi Adam Boniecki, papežev prijatelj ter urednik časopisa Tygodnik Powszechny, je dejal, da je to pesnitev 'nekoga, ki bo kmalu srečal Boga'. Zanimiv je tudi tretji del epa, ki se verjetno nanaša na trenutno versko nestrpnost, saj opisuje zgodbo o Abrahamu, katerega častijo tako kristjani in judi kot tudi muslimani.

Janez Pavel II je navdihe dobival v svoji poletni rezidenci na obrobju Rima ter jih zapisoval v materinem jeziku - poljščini. Knjižica, prevedena v angleščino, francoščino, španščino, italjanščino in nemščino, vsebuje poleg kopije papeževega rokopisa tudi slike znamenitega Michalangela.