Baletni triptih ob 100. obletnici odprtja Opere Narodnega gledališča v Ljubljani je otvoril že 33. Slovenske glasbene dneve. Med 16. in 18. aprilom bo v ospredju mednarodni muzikološki simpozij, na katerem se bodo soočala različna mnenja največjih domačih in tujih strokovnjakov. Sodobnemu klavirskemu repertoarju bo mogoče prisluhniti 16. aprila na Koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev v izvedbi uveljavljene pianistke Nine Prešiček. Naslednji večer bo na sporedu koncertni večer, posvečen skladatelju Slavku Ostercu. V SNG Maribor se bodo predstavili izbrani solisti in Simfonični orkester SNG Maribor pod taktirko Simona Robinsona, sicer tudi gostujočega dirigenta številnih evropskih simfoničnih orkestrov. Med drugim bosta v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor predstavljeni monografija in razstava, ki spretno orišeta umetniško pot slovenske sopranistke Valerije Heybal. V sredo, 18. aprila, bo zazvenela koncertna praizvedba opere Antigona, najvidnejšega sodobnega slovenskega opernega skladatelja Tomaža Sveteta. Sklepni koncertni večer bo postavljen v Unionsko dvorano, ki je bila med delovanjem Václava Talicha na Slovenskem največja v Ljubljani in v kateri so zveneli simfonični koncerti tedaj prve Slovenske filharmonije. Ob tej priložnosti bo slavnostno odkrita spominska plošča, posvečena omenjenemu češkemu dirigentu.
Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev
Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev umetniško oblikuje mednarodno priznana skladateljica Nina Šenk, ki je temeljno vodilo izbora tehtnih skladb poglobila s konceptom prepletanja starejše sodobne slovenske in tuje ustvarjalnosti s slovenskimi novitetami. Radovedno zvočno raziskovanje je tokratno izvajalko del, pianistko Nino Prešiček, povezalo s številnimi priznanimi glasbeniki, že dlje pa si je prizadevala za izvedbo koncerta s tokratnima avtorjema novitet, Lariso Vrhunc in
Gregorjem Piršem. (16. 4. ob 19.30 v Mini teatru)
Mednarodni muzikološki simpozij
Letošnji mednarodni muzikološki simpozij nosi naslov Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju: ob 100. obletnici odprtja Opere Narodnega gledališča v Ljubljani. V središču raziskovalnega zanimanja tokratnega mednarodnega muzikološkega simpozija je proučitev širših družbeno pogojenih institucionalno-glasbenih okvirov delovanja t. i. nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju. Vodja simpozija bo dr. Jernej Weiss. (16.–18. 4., 10.00–17.00, v Viteški dvorani Križank)
M. Košir, P. Bedjanič: Valerija Heybal, pozabljena slovenska primadona (Predstavitev monografije in razstave)
Od zadnjega nastopa Valerije Heybal (1918–1994) na slovenskem opernem odru je minilo že več kot pol stoletja. Od takrat nobena od številnih odličnih slovenskih sopranistk ni bila tako priljubljena pri publiki in tako dobro sprejeta pri ocenjevalcih kot ona.
V umetniški biografiji so ob natančnem kronološkem opisu kariere Valerije Heybal predstavljeni še vsi njeni najpomembnejši kolegi, likovne upodobitve, diskografski posnetki, opisi opernih hiš pri nas in v Evropi, kjer je dlje delovala ali večkrat gostovala bodisi sama bodisi z ansambli ljubljanske, zagrebške, beograjske in mariborske Opere. Na ogled bo tudi razstava, ki ilustrirano prikazuje vse pomembnejše dogodke na življenjski poti v Kamniku rojene slovite sopranistke. (17. 4., 17.00–18.30 v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor)
Slavko Osterc: Iz komične opere, Quatre pièces symphoniques
Na razvoj slovenske glasbe v 20. stoletju je bistveno vplival skladatelj naprednih nazorov Slavko Osterc (1895–1941), ki je deloval še kot glasbeni publicist, pedagog na ljubljanskem glasbenem konservatoriju in kasneje srednji stopnji novoustanovljene akademije, član odbora Mednarodnega združenja za sodobno glasbo ISCM. Prav njemu bo posvečen koncert v SNG Maribor. Devetega novembra 2018 bo namreč minilo natanko 90 let, odkar je bila v ljubljanski Operi premierno uprizorjena
enodejanka Iz komične opere, do tedaj najnaprednejše delo slovenske operne produkcije. Program koncertnega večera vključuje tudi delo Quatre pièces symphoniques (Štiri simfonična dela), ki je zasnovano tudi kot samostojna ciklična skladba v štirih stavkih. Deli bosta zazveneli v izvedbi solistov in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko dolgoletnega stalnega dirigenta SNG Maribor Simona Robinsona. (17. 4. ob 19.30 v Stari dvorani SNG Opera in balet Maribor)
Tomaž Svete: Antigona* (*Koncertna izvedba opere)
Z Antigono, Svetetovo osmo opero izmed desetih ustvarjenih in obenem tretjo, s katero se je oprl na stare Grke, bomo proslavili 100. obletnico ustanovitve ljubljanskega opernega ansambla. Znamenito mitološko zgodbo o junakinji visoke morale, ki se zavestno upre kralju in kljub tveganju prisluhne svoji vesti, je Sofoklej uporabil v tragediji. Njegovo snov je v svoji istoimenski drami obnovil Dominik Smole, po katerem je Jurij Souček (1929) ustvaril operni libreto za Svetetovo Antigono.
Glasbeni korpus v sestavi pevskih solistov, Mešanega pevskega zbora Glasbene matice ter Simfoničnega orkestra RTV Slovenija bo vodil uveljavljeni dirigent Simon Krečič. (18. 4. ob 19.30 v Dvorani Marjana Kozine Slovenske filharmonije)
Odkritje spominske plošče in odprtje razstave, posvečene Václavu Talichu
V počastitev maestra Václava Talicha bo pred Unionsko dvorano postavljena spominska plošča kiparja Metoda Frlica in oblikovalca Roberta Žvoklja. Na ogled bo tudi razstava, ki odkriva nekatere doslej bolj ali manj skrite povezave Češke s Slovenijo. Václav Talich je bil namreč eden največjih čeških dirigentov 20. stoletja, tesno povezan z osrednjimi glasbenimi ustanovami na Slovenskem. Na povabilo Glasbene matice je med letoma 1908 in 1912 deloval v Ljubljani in tu zapustil pomembne sledi v
tedanjem glasbenem življenju. (19. 4. ob 18.30 v Unionski dvorani Grand hotela Union)
Hommage à Václav Talich
Sklepni dogodek 33. Slovenskih glasbenih dnevov bo počastil spomin na češkega maestra Václava Talicha (1883–1961), enega najpomembnejših dirigentov, ki so delovali na Slovenskem. Koncertni večer Orkestra Slovenske filharmonije pod taktirko dirigenta Simona Dvoršaka, ki se pogosto posveča glasbeno-gledališkemu odru, je postavljen v Unionsko dvorano, ki je bila med Talichovim delovanjem na Slovenskem največja v Ljubljani in v kateri so zveneli simfonični koncerti tedaj prve Slovenske
filharmonije pod Talichovo taktirko. Tisto obdobje obuja tudi koncertni program slovenskih in čeških avtorjev. (19. 4. ob 19.30 v Unionski dvorani Grand hotela Union)
