6. 11. 2024 - Spoštovana zainteresirana in nezainteresirana javnost, veljakinje, veljaki ter sodelavke, sodelavci! Situacija je resna. Kot vsako leto smo med dnevom slovenskega športa in dnevom reformacije v svoje vrste vabili nove sodelavke in sodelavce (redakcij) Radia Študent. Kot vsako leto smo avdicije tudi podaljšali za en teden – do nedelje, 10. 11. 2024 opolnoči.*

Situacija je, ponavljam, resna. Samo iz največje potrebe, samo iz največje notranje nuje smo se odločili za ta tako radikalni korak. Za reci, piši 10.080 minutno podaljšanje roka prijave. Toda ura neusmiljeno teče, minute neumorno izginjajo. Zato je tudi zate, ki še omahuješ, situacija resna. Zavoljo te resnosti, smo tokrat povabili Niko Gradišek, urednico univerzitetne redakcije in Tio Kozjek, urednico aktualnopolitične redakcije, da enkrat za vselej odgovorita na resno vprašanje: Ali je Radio Študent resen medij? In kar je še pomembnejše: Ali si delo na Radiu Študent lahko privoščim? Sodelavke znanstvene in glasbene redakcije pa pišejo o radijski skupnosti.

ALI JE RADIO ŠTUDENT RESEN MEDIJ? O materialnih pogojih novinarstva na RŠ piše Nika Gradišek, urednica univerzitetne redakcije
Radio Študent je v svojem bistvu zavezan marginali, a to ne pomeni nujno manjšini. Večinska marginala študentov namreč tolče ekonomsko bedo visokih življenjskih stroškov in splošne prekarizacije. In ravno iz avtentične izkušnje te marginalizacije izhaja najboljša baza za kritično novinarsko in uredniško delo na univerzitetni redakciji, najmanjši, a nikakor najmanj pomembni redakciji našega ljubega radia. Ko nam dnevno na glavo kaplja s stropov kopalnic študentskega doma in ko z dvema ali tremi študentskimi službami na strani financiramo svoj obstoj v Ljubljani, lahko hitro zmanjka motivacije za faks, prav nikoli pa motivacije za iskanje in imenovanje vzrokov študentske bede. Najboljše novinarsko delo zato za nas ni le objektivno, pač pa analitično subjektivno, ni le delo iz ljubezni do novinarstva, ampak tudi delo iz jeze, delo iz inata, ker je o teh stvareh treba govoriti in ker nam radio omogoča dragoceno platformo za artikuliranje naše skupne situacije.

PA VENDAR: ALI JE RADIO ŠTUDENT ZARES RESEN? Piše: Tia Kozjek, urednica aktualnopolitične redakcije
Radio Študent omogoča mladim zagnanim silam, da se preiskusimo v novinarskih vodah na kreativen in obenem profesionalen način. Posebnost našega medija je prav v temah, ki jih kot novinarji izbiramo in na kakšen način se lotevamo poročanja. Zaradi manj stroge uredniške politike medija, katere naloga je, da vodi in ne zapoveduje, nam je novinarjem omogočeno, da se posvetimo temam ali geografskim področjem, ki nas najbolj zanimajo. To je vidno tako pri pisanju poročil, kjer skušamo vsaj del novic nameniti spregledanim državam ali družbenim skupinam, kot pri obsežnejših poglobljenih oddajah. Ob tem način novinarskega dela na Radiu Študent od novinarjev zahteva široko polje poznavanja na področju politike in družbe, od dogajanja v Sloveniji do dogodkov v Oceaniji ali Latinski Ameriki. Ravno široka mreža znanja nam omogoča, da nismo omejeni na ustaljene teme ali način poročanja. Tega se namreč lotevamo tako z iskanjem strokovnjakov z vsega sveta kot z odhodom na teren, kjer skušamo v eterski prostor prenesti dogajanje, kateremu smo priča. Ob tem novinarsko delo na Radiu Študent vključuje mnenjskost in kritičen razmislek, ki ga imamo kot novinarji vsakodnevno možnost izražati preko specifičnih mnenjskih vsebin in skozi celoten proces poročanja. Prav zavzemanje stališč in debate o njih nam pomagajo pri boljši artikulaciji in razmisleku o dogajanju okoli nas.

RADIO ŠTUDENT JE SKUPNOST!

Klara Jurečič in Luka Stegne, znanstvena redakcija
Pri znanstveni redakciji, v naši mali ereševski mikroskupnosti, ustvarjamo prostor, kjer lahko brez zadržkov nadgrajujemo in raziskujemo znanja in zanimivosti, ki jih v okviru faksa ne dobimo dovolj. Ker imamo rade znanost in ji želimo najboljše! Združuje nas radovednost o vsem živem, pa tudi mrtvem, o aktualnem, tehnološkem, skupnostnem, o zanemarjeni znanosti. Če za Radio Študent velja, da je skupnostni radio, se prava skupnost skriva prav znotraj redakcij. Pogovori ne zgolj o vsebini, ampak tudi o širših vprašanjih – kako razumeti znanost, jo postaviti v širši družbeni kontekst in jo komunicirati. Z vsakega sestanka odidemo z nepričakovanim novim znanjem ali tračkom, nevednost rešujemo z raziskovanjem in dolgimi pogovori ob kozarčku hladnega (ali kuhanega).

Ema Erna Weber, glasbena redakcija
Ko sem se pred leti kot nadobudna ljubiteljica glasbe, željna uvida v ozadje delovanja radia, dvakrat udeležila poletne Radijske pustolovščine in ko sem v istem obdobju izvedela še, da so ravno ereševci posneli zbirko pripovedi Za dva groša fantazije, na katero sem kot otrok prisegala, sem si potiho obljubila, da bom nekoč tudi sama postala sodelavka te radijske postaje. Že kot mlajšo me je pri Radiu Študent uhakljal skupnostni duh, ki je navdajal navzoče in ki se je do potankosti izrazil tudi v obdobju mojega prihoda na radio. Seveda osnovno enoto razglabljanja, druženja in vsega vmes zame predstavlja glasbena redakcija, ki s tedenskimi sestanki in spontanimi srečanji poskrbi za zvrhano merico uživancije in zadovoljstva, ki mi ga moje delo prinaša.

PRIJAVI SE NA AVDICIJO RADIA ŠTUDENT!
Navsezadnje pa ni vse smrtno resno, čeprav je november (jutri, v sredo, 6. 11., bo minilo natanko deset let, odkar je bila izrečena modra misel tedanje ministrice Irene Majcen: ne da se delat). Ta petek ob 19. uri bo v Menzi pri Koritu finale letošnjega Klubskega maratona!

Svoj najljubši džingl ali pozabljeni arhivski zaklad lahko za objavo v novičniku predlagaš na e-poštni naslov: kontakt@radiostudent.si. Na tem naslovu sprejemamo tudi pisma bralk in bralcev ter seveda vse vaše pritožbe, ki jih po želji objavimo. Tudi tokratni novičnik sva pripravila Karin Abramič in Vid Bešter.