03.04.2019 ob 20:30
Klub Gromka, Metelkova mesto
KUD Mreža
FriForma & FriFormAV: Patterson / Kutin + Ripak / Miklós
Klub Gromka, 3. 4. 2019, ob 20.30, 21.00: koncert + video projekcija
Napoved za 14. maj 2019 / 50 let Radia Študent
Kot del serije koncertnih dogodkov Scena podpiše, ki je poklon glasbenih zasedb in producentov Radiu Študent, ki že 50 let goji in podpira domačo neodvisno in alternativno glasbeno sceno, FriForma pripravlja koncert kvarteta Ahmed (Pat Thomas, Joel Grip, Seymour Wright, Antonin Gerbal) in dua Kaja Draksler in Terrie EX.
Lee Patterson - ozvočeni objekti (GB)
Samo Kutin - hurdy gurdy (SLO)
Vstopnina: 5€
Igor Ripak - fotografije (SRB)
Szilveszter Miklós - bobni (H)
Spoj obeh koncertnih serialk obeta močno vznemirljiv večer na katerem bosta britanski zvočni alkimist Lee Patterson in domači "naj-jači" hurdy-gurdist Samo Kutin predstavila plod nekajdnevnega sodelovanja. Patterson in Kutin bosta sodelovala prvič, zato bo koncert zagotovo presenečenje, tako za občinstvo, kot tudi za organizatorja saj sta muzičista edinstvena in posebno nepredvidljiva. Pri spoju Pattersonovih mikro zvokov in Kutinovih dronov lahko pričakujemo ojačane zvoke rotirajočih površin, trenja in celo zvoke tekočin in plamenov! Zvočni posnetek bo objavila založba Inexhaustible Editions / Edition FriForma.
Bobnar Szilveszter Miklós in fotograf Igor Ripak bosta izvedla avdio-vizualni nastop Зона (Zona) adaptacijo romana Piknik na robu ceste bratov Arkadyja in Borisa Strugacki. Szilveszter Mikloš bo bral in razlagal projecirane fotografije kot grafične opombe in z ambientalno glasbeno podlago poudarjal njihovo atmosfero in naravo. Predstava je privzeta vizualna krajina iz foto priredbe romana z v živo odigrano zvočno podlago glasbenika, ki vsebino fotografij bere kot grafično notacijo. Glasbenik bere vsebino projekcij in ustvarja glasbeno podlago ter sledi razpoloženju in naraciji predstave. Fotografije pod močnim vplivom Piknika na robu ceste upodabljajo kraje in predmete, kot bi bili posneti v svetu romana. Tihe, filmske in presunljive fotografije so bile posnete v industrijskih kompleksih v danes ugaslem in propadajočem Zrenjaninu v Srbiji, nekdaj vodilnem industrijskem mestu v regiji. Vse te tovarne so bile žrtve ekonomske tranzicije v devetdesetih in v začetku 21. stoletja, mesto in njegovi prebivalci pa prepuščeni revščini. Tovrsten proces je iz Zrenjanina napravil kraj podoben Zoni v noveli bratov Strugackij: zapuščeno in spokojno mesto, tako močno preobraženo pod vplivom nedoumljive moči, da bi se lahko reklo, da je razvilo svojo lastno voljo.
Lee Patterson (1971) je manchestrski glasbenik in zvočni umetnik, precej obseden z zvoki iz narave in z zvokom samim, takšnim, ki potuje skozi druge medije, ne le zrak; skozi vodo, kovinske ograje, betonske mostove in podobno. Njegovo delo vključuje improvizirano glasbo, snemanje zvokov iz okolja, filmsko glasbo in instalacije. Lee Patterson poskuša razumeti svojo okolico z uporabo pomožnega in golega ušesa. V svoji karieri je posnel že več kot dvajset plošč, sodeloval z različnimi improvizatorji, skladatelji, filmarji in zvočnimi umetniki. Med njimi so znameniti zvočni umetnik Max Eastley, britanski glasbenik, novinar in teoretik David Toop, ena najbolj prodornih mlajših zvočnih umetnikov Ben Gwilliam in Toshiya Tsunoda ter mlajši britanski filmar Luke Fowler, letošnji nominiranec za Turnerjevo nagrado. Patterson je skupaj s japonskim zvočnim in vizualnim ustvarjalcem Tetsuyo Umedo ter francoskim pihalcem Xavierjem Charlesom del tria Atmosperique. Na festivalu Densites v Franciji so oktobra nastopili skupaj z domačo vokalistko in plesalko Ireno Tomažin, s katero bosta na festivalu premierno izvedla nastop za glas, ozvočeni glas, ozvočene predmete in procese. Resonance FM ter za ostale radijske postaje po celem svetu. Pattersonovo področje dela vključuje raziskovanje različnega terena, od makro- do mikrosoničnega, s specializiranim razkrivanjem neslišnega, skritih zvokov, ki jih najdemo v različnih medijih znotraj okolja, vse od trdih materialov do akvatičnih zvokov. Zvok dojema kot rezultat transformativnih energij, znotraj katerih prisotnost prevodnih elementov omogoča spremembo energetskih stanj glede na različne procese v okolju. Osveščenost o tovrstnih fenomenih lahko ustvari preobrazbo znotraj poslušalca samega, kar vodi v premeščeno in fleksibilno razumevanje procesov, ki so na delu v svetu.
Samo Kutin (1982), instrumentalist in pedagog, je znan po rabi nekonvencionalnih in lastnoročno izdelanih glasbil in zvočil. Poleg nastopanja v raznolikih improvizacijskih in etno zasedbah poglobljeno raziskuje neidiomatski zvočno hrupni potencial glasbila hurdy-gurdy (solo plošča Plovilo (2015) je požela zelo pozitivne kritike). V zadnjih treh letih (2014-2016) je v Sloveniji in tujini izvedel okoli 200 nastopov (duo Najoua, Širom, Samo Kutin – solo, Samo Gromofon...) ter več kot 150 delavnic za otroke in odrasle, ki obsegajo ljudsko in improvizirano glasbo ter predstavljanje ljudskih in lastnoročno izdelanih glasbil. Ustvarja tudi glasbo za pravljice, animacije, gledališke, lutkovne in plesne predstave ter sodeluje s slovenskimi in tujimi glasbeniki kot so Tomaž Grom, Andrej Fon, Ana Kravanja, Jean – Luc Guionnet, Noid, Sylvia Bruckner, Boris Baltschun, Daichi Yoshikawa idr.
Igor Ripak je dokumentarni in umetniški fotograf z Dunaja. Leta 2010 je diplomiral iz dramaturgije na Akademiji za umetnost v Novem Sadu. Trenutno študira na dunajski Akademiji za umetnost. V svojih delih se pogosto naslanja na pripovedništvo in v navezavi na dokumentarni pristop se kot glavni temi večinoma posveča identiteti. Bodisi z raziskovanjem posameznikove izbire in obravnavo identitete kot take, bodisi kot delom družbe oziroma načini, kako sta družba in prostor, v katerem živimo določata identiteto ljudi, ki jo oblikujejo. Njegov glavni medij je fotografija, v zadnjem času eksperimentira z različnimi materiali, tehnikami, kot so risba, slikanje in asemblaž.
Madžarski free jazz bobnar Szilveszter Miklós (1983) je svojo glasbeno pot začel s študijem violine a jo je kmalu zamenjal z bobni. Diplomiral je na Glasbeni akademiji Franz Liszt v Budimpešti a trdi, da je največ znanja in izkušenj pridobil z igranjem s priznanimi starejšimi glasbeniki kot so: Mihály Dresch, István Grencsó, Ákos Szelevényi, Tibor Szemző, Szilárd Mezei in Róbert Benkő. Redno nastopa s vodilnimi madžarskimi jazz glasbeniki in sodeluje v mednarodnih zasedbah s Peterom Brötzmannom, Lewisem Jordanom, Johnom Dikemanom, Rudiem Mahallom in Hanom Benninkom. Sodeloval je tudi s pokojnima jazz ikonama, Marcom Eneidiem in Johannesom Bauerjem.
