Festival rasti se je začel z razglasitvijo najboljšega podjetja v dolenjsko-posavski regiji. Podjetje Sep iz Šentruperta je ta naziv osvojilo, ker so z lastno tehnologijo sistemov za čiščenje avtomobilskih vetrobranskih stekel prodrli v podjetje Renault in nato še v podjetje Ford. Nato je revija Gospodarski vestnik za gazelo osrednje Slovenije razglasila podjetje Halcom iz Ljubljane, ki je s povsem novo tehnologijo - pametno kartico in elektronskim podpisom - razvilo programsko rešitev elektronskega bančništva. Festival rasti se je nadaljeval na primorsko-notranjskem območju, na katerem je najboljše hitro rastoče podjetje Atech iz Bača pri Materiji uspelo z mikrokontrolskimi regulacijami za elektromotorje. V savinjsko-zasavski regiji je bilo za najboljšo gazelo izbrano podjetje Kapis, ki se ukvarja s proizvodnjo in veleprodajo kablov ter vodnikov. Podjetje Doorson, ki z lastno tehnologijo izdeluje drsna vrata, je bilo najboljše v dravsko-pomurski regiji, podjetje Kvibo, ki razvaža zamrznjeno, konzervirano in svežo hrano, pa je revija Gospodarski vestnik razglasila za najboljšo gorenjsko gazelo.
Slovenska podjetja se za naziv zlata gazela 2003 potegujejo najprej na regijskih tekmovanjih, nato pa še na nacionalnem izboru. Revija Gospodarski vestnik izbere na regijskih tekmovanjih šest zmagovalcev - ti so finalisti izbora za zlato gazelo - glede na več meril: uvrstitev na lestvico hitro rastočih družb, dodatnih podatkovnih meril (nova delovna mesta, izvoz, dodana vrednost …), kvantitativnih in kvalitativnih nebilančnih podatkov in glede na podjetniško filozofijo.
Na nacionalnem izboru pa zlato gazelo izbereta uredniška komisija revije Gospodarski vestnik in svet gazel. Zlata gazela postane tisto podjetje, ki na treh lestvicah (lestvici sveta gazel, uredniške komisije Gospodarskega vestnika in lestvici 500 najhitreje rastočih v državi) doseže najboljšo povprečno uvrstitev.
Ob projektu SLOVENSKA GAZELA 2003 je revija Gospodarski vestnik posodobila svojo grafično podobo. Poslovni tednik ima ponavadi več prilog in tematskih sklopov kot druge revije, to pa ni vedno v korist preglednosti in celovitosti izdelka. Ob pomoči oblikovalca Boštjana Botasa Kende, ki je največjo pozornost namenil dostopnosti vsebine, do uporabnikov prijazni tipografiji, izrazitejši fotografiji ter grafični ilustraciji in z večmesečnim razčlenjevanjem prednosti in slabosti kompozicijskih ter tipografskih rešitev, je postala revija Gospodarski vestnik bolj pregledna in za uporabnike prijaznejša.
