Kakšna energetska prihodnost nas čaka na strani ponudbe? Kaj pa na strani povpraševanja? Kako pomembno vlogo ima pri tem prožnost – 'prožnost' tako v energetskem sistemu kot 'prožnost' v samih organizacijah? Odgovore na ta in še številna druga vprašanja z izbranimi domačimi in tujimi energetiki danes razkriva tradicionalna 13. strateška energetska konferenca En.odmev 020, ki jo organizira za energetiko specializirana medijska hiša Montel Energetika.NET.
Konferenca se je začela z jutranjim klepetom z Romanom Bernardom, direktorjem in solastnikom družbe NGEN. Zbrane sta nato pozdravila mag. Hinko Šolinc, direktor Direktorata za energijo, MzI, in Christian Zinglersen, direktor Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER). Sledilo je predavanje mag. Duške Godina, direktorice Agencije za energijo, na temo prožnosti kot temelja energetskega sistema.
Slovenija bo ogljično nevtralna družba do leta 2050
Pri nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), ki ga je vlada sprejela 27. februarja, gre za prvi strateški dokument, ki pokriva celotno energetiko, poudarja mag. Hinko Šolinc, direktor direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo (MzI). Dodaja, da je Slovenija edina izmed 27 držav članic Evropske unije (EU), ki je k NEPN priložila tudi okoljsko poročilo. Kot poudarja Šolinc, so cilji, ki so zapisani v NEPN, dovolj ambiciozni, da bomo dosegli ogljično nevtralno družbo do
leta 2050. Dodaja, da je na področju razogljičenja cilj doseči 27-odstotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije do leta 2030, tj. (indikativno), pri čemer je cilj po njegovih besedah premalo ambiciozen, a obenem težko dosegljiv. Prvi popravek NEPN bo po njegovih besedah sledil leta 2023. Naslednja verzija naj bi s spremembami v zakonodaji vključevala tudi lokacije hidroelektrarn, ki so tokrat izpadle, še pridaja. Odločitev o prenehanju uporabe premoga v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ)
in prenehanju izkopa velenjskega lignita pa bo zajeta v posebni strategiji, ki bo vključevala tudi prestrukturiranje regije. Čeprav v sprejetem NEPN prav tako ni posredne odločitve o izgradnji drugega jedrskega bloka, pa je po Šolincevih besedah v NEPN vključena dolgoročna raba jedrske energije.
Velike spremembe, ki smo jim priča v energetiki, poganja tehnološki razvoj in prehod v ogljično nevtralno družbo, je v nadaljevanju izpostavil tudi novi direktor Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) Christian Zinglersen. Kitajska, ki slovi kot največji trg električnih vozil, Indija, ki se v svojih prizadevanjih po zeleni družbi osredotoča na obnovljive vire energije (OVE) kot tudi skladiščenje energije, in Brazilija, ki je velika proizvajalka energije iz hidroelektrarn, se zgledujejo po Evropi pri uvajanju različnih zelenih rešitev, dodaja Zinglersen.
»Prožnost je temelj sodobnega energetskega sistema. Čeprav smo šele na začetku, smo naredili že nekaj pomembnih korakov,« nadaljuje mag. Duška Godina, direktorica Agencije za energijo. Dolgoročna vizija, ki jo je postavila EU s svojimi dokumenti do leta 2050, je, da bodo OVE v vseh porah našega življenja, da bo na trgu aktivni odjemalec, ki bo sposoben načrtovati in prilagajati svoje potrebe, in da bodo vsi energetski sistemi med seboj povezani, pri čemer predstavlja elektroenergetski sektor hrbtenico tega razvoja, povzema ključne cilje EU Godinova.
Boja med plinsko in jedrsko dejavnostjo ni pričakovati
Sledilo je omizje, kjer so gostje 13. strateške energetske konference En.odmev 020 nadaljevali razpravo s poudarkom na NEPN. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) mag. Bojan Kumer ob tem ocenjuje: »Ne govorim, da gre za najboljši možen načrt, je pa v danih okoliščinah res zelo malo manevrskega prostora za njegovo izboljšanje. Je konkreten, dobro zastavljen, da bo naslednja vlada lahko takoj začela z njegovim izvajanjem. Je realnost in je dobro, da smo ga sprejeli pred
evropskim podnebnim zakonom, ki je izšel v sredo.« Marjan Eberlinc, direktor družbe Plinovodi & predsednik EZS, je ob tem nadaljeval, da je velik uspeh, da je bil vendar dosežen konsenz: »Zelo pomembno sporočilo je, da v energetiki prepoznavamo novo pot, da se je zgodil prelom v glavah, da se začenjamo odkrito pogovarjati o zadevah, o katerih se prej nismo mogli.« Ob tem dodaja: »Ko prebiramo načrt, pa smo energetiki vendarle lahko nekoliko kritični do ostalih sektorjev v tem paketu ‒ na
primer do prometa, ki ni naredil vsega, kar bi lahko, pa kmetijstva.«
Spajanje sektorjev bo verjetno ena glavnih rešitev za naslovitev dekarbonizacije, pri tem pa je zelo pomembno, da ustvarimo enake pogoje za vse, je nadaljeval Zinglersen. Eberlinc pa je dodatno poudaril, da se nam nikakor ne obeta boj med plinsko in jedrsko dejavnostjo. Prednosti namreč obstajata na obeh straneh, Slovenija pa bo iskala »kompatibilne možnosti obeh igralcev«. »40 % emisij CO2 pride iz energetike, preostalo iz industrije, prometa, zgradb ipd. V energetiki je na svetovnem nivoju približno ena petina OVE, drugje pa je ta delež bistveno manjši. Zato je bistveno, da se izpelje spajanje sektorjev,« je še poudaril direktor družbe Siemens Energy Aleš Prešern.
Poslovni direktor GEN energije Danijel Levičar pa je opozoril, da je pri ciljih v NEPN »ostalo odprtih kar nekaj vprašanj in da niso vsi v interesu družbe oziroma države«. »Na nek način vidimo, da del energetike ostaja odprt. Predvsem na proizvodnem delu nismo opazili rešitve za izgradnjo novih hidroelektrarn, ki danes proizvajajo tretjino brezogljične električne energije, prav tako manjka odločitev glede jedrske energije (ki tudi proizvaja tretjino brezogljične električne energije). V NEPN sta torej zamolčani dve tretjini vse brezogljične električne energije, ki se proizvaja danes, in tu čutimo en manko,« je pojasnil in dodal, da medtem opažajo napredek na distribucijsko prenosnem sistemu, kjer se bo veliko vlagalo.
NEPN sicer predvideva 28 milijard evrov vlaganj v naslednjih 10 letih, »kar je ogromno denarja«, je omenil Levičar in opozoril, da bi se cena električne energije za končne porabnike pri takšnih vlaganjih v 10 letih potrojila. »Ali je to res v interesu družbe, Republike Slovenije in gospodarstva? NEPN je najšibkejši ravno v tem zadnjem, petem poglavju, kjer naj bi se ukrepi ovrednotili,« meni Levičar.
Evropska pomoč pri transformaciji slovenske premogovne regije ne bo dovolj
Gledano z vidika premogovnega sektorja pa je direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec dejal, da se tudi v Premogovniku Velenje strinjajo s tem, da je treba razogljičiti proizvodnjo električne energije. NEPN sicer predvideva, da se s proizvodnjo električne energije iz premoga ‒ ki danes predstavlja eno četrtino proizvodnje ‒ preneha najkasneje do leta 2050, pravi Mavec in dodaja, da sicer v Premogovniku Velenje preigravajo scenarije za opuščanje premoga pred letom 2050. Najverjetneje bo
sicer do tega prišlo okoli leta 2040 in na to se je treba pripraviti, poudarja Mavec.
A zapiranje premogovnikov je po besedah Mavca »najmanjši problem, večji problem je, kako transformirati premogovne regije. Evropa se na to pripravlja zelo intenzivno in računamo na to, da bo tako tudi v Sloveniji«. Evropa sprejema sklad za pravičen prehod, v katerem je za prehod najbolj prizadetih premogovnih regij v EU predvidenih 7,5 milijarde evrov, od tega naj bi bila Slovenija deležna 92 milijonov evrov za tranzicijo in opustitev premoga.
Med razmišljanjem, ali je to dovolj, Mavec navaja primer Nemčije, ki je od leta 2014 do danes namensko samo za prestrukturiranje premogovnih regij počrpala približno 10 milijard evrov in v kateri so ugotovili, da dinamika, ki jo nudi pomoč EU, ni dovolj. Zato so se odločili, da bodo sami k transformaciji prispevali 40 milijard evrov do leta 2038. Mavec ob tem še poudarja, da »ni pošteno, da bi transformacijo plačali prebivalci Šaleške doline«.
Več podrobnosti najdete na portalu Montel Energetika.NET.
FOTO: Energetika.NET
