25. 5. 2023 - Dnevi slovenskega lesarstva so prinesli osvežujoč pogled na izzive in priložnosti, s katerimi se sooča lesna industrija v Sloveniji. Drugi dan tega osrednjega nacionalnega dogodka lesarske panoge je bil v znamenju krožnega gospodarstva in naprednega krožnega dizajna, inovacij pri razvoju novih izdelkov in blagovnih znamk ter vse bolj izrazita digitalizacija panoge, dan pa so sklenila mednarodna poslovna srečanja med udeleženimi podjetji. Ključno za uspeh v prihodnosti je sposobnost hitrega prilagajanja spremembam v panogi. Spremembe so danes stalnica, zato je ključno, da podjetja ostanejo agilna in prilagodljiva, je bilo slišati na dogodku.
Uvodno predavanje na drugem dnevu dogodka je obravnavalo model za napoved ekonomskih in okolijskih vidikov predelave in rabe lesa. Ta model je namenjen podpori na strateški in podjetniški ravni ter omogoča analizo in oceno vpliva predelave in rabe lesa na okolje ter ekonomijo. Ena od prednosti tega modela je njegova fleksibilnost, kar pomeni, da se lahko prilagodi različnim scenarijem in okoliščinam. Vendar pa je pomembno opozoriti, da model ne upošteva ekonomskih in okolijskih vplivov transporta, ostankov in izdelkov, kar lahko predstavlja pomembne dejavnike pri celotni verigi predelave lesa.
Kreativna strokovnjaka Rok Kuhar in Katjuša Kranjc iz Studia Raketa sta v nadaljevanju predstavila svoje dosežke in prispevek k razvoju novih izdelkov ter uvedbo lastne blagovne znamke. Njuno strokovnost in kreativnost sta vodili, ki ju vodita pri sodelovanju s strankami pri oblikovanju in razvijanju kreativnih rešitev. Njuna strast in predanost v kombinaciji z znanjem zagotavlja, da se vsak projekt izvede s vrhunskostjo in izvirnostjo, kar prinaša dolgoročne koristi tako strankam kot tudi industriji kot celoti.
Na predavanju Mojce Žganec Metelko iz podjetja Knof je bil predstavljen koncept krožne ekonomije in krožnega dizajna kot inovativne rešitve za trajnostno rabo virov. Koncept temelji na preoblikovanju tradicionalnega linearnega modela, kjer se izdelki vzamejo, uporabijo in zavržejo, v sistem, ki spodbuja dolgotrajno uporabo in ponovno izrabo virov. »Prehod na krožno ekonomijo in krožni dizajn je ključen za trajnostni razvoj in zmanjšanje obremenitve naravnih virov. Spodbujanje ponovne uporabe in predelave materialov ter razvoj inovativnih rešitev so ključni koraki za doseganje trajnostnih ciljev,« je poudarila.
Dogodek sta prav tako obogatili predavanji Joaquima Solane iz AMBIT Living Spaces Cluster iz Španije, ki je na dogodku predstavil primer tuje prakse podpore podjetjem pri razvoju izdelkov, digitalnem in zelenem prehodu, Aleš Štempihar in Andrej Guštin iz IIBA Slovenia Chapter, pa sta na daljavo predstavila praktične primere uporabe digitalizacije v poslovnem okolju. Poudarila sta, da digitalne tehnologije spreminjajo poslovne procese in ustvarjajo nove priložnosti za podjetja. Izpostavila sta pomembnost učinkovitega in produktivnega poslovanja, razvoja novih digitalnih produktov za stranke, vzpostavljanja sodobnega delovnega okolja ter kontinuiranega razvoja zaposlenih v digitalni dobi.
Na okrogli mizi o razvojni strategiji, krožni ekonomiji, lastni blagovni znamki ter digitalizaciji so sodelovali Barbara Šubic iz podjetja M Sora, Nataša Teraž Krois iz podjetja Lumar IG ter Matej Malenšek iz podjetja Matej Malenšek s.p. Vsi prisotni so delili svoje bogate izkušnje in znanje na področju lesne industrije. Podjetje M Sora je usmerjeno v trajnostno ravnanje z viri v lesni industriji ter v spodbujanje krožne ekonomije. S trajnostnim pristopom v podjetju in zavzetostjo Barbare Šubic zagotavljajo, da se lesna industrija premika v smeri trajnostnega razvoja, kar ima tudi pozitivne učinke na okolje. »Podjetje Lumar je primer dobre prakse v lesni industriji. Izstopamo predvsem zaradi svoje sposobnosti hitrega prilagajanja spremembam v panogi. Spremembe so danes stalnica, zato je ključno, da podjetja ostanejo agilna in prilagodljiva, kar je prav tisto, kar Lumar odlikuje,« je poudarila Nataša. Sogovorniki na omizju so se strinjali, da je digitalizacija v lesnopredelovalni industriji zelo pomembna, na različne izzive pa se je treba odzivati pravočasno in pravilno.
Matej Malenšek je s svojo kreativnostjo in inovativnim pristopom je ustvaril nekaj izjemnega - skejtbord iz odpadlih rolkarskih desk. Njegov primer nas lahko spodbudi, da razmislimo o naših lastnih hobijih in strasteh ter iščemo načine, kako jih lahko povežemo in ustvarimo nekaj izjemnega. Dneve slovenskega lesarstva so sklenila mednarodna poslovna srečanja podjetij s področja pohištva, lesene gradnje ter opreme, ki so omogočila povezovanje med udeleženci, preverjanje poslovnih priložnosti in mreženje med deležniki v panogi. Poslovna srečanja so potekala v živo in tudi preko spleta, kar je omogočilo širšo udeležbo in mednarodno povezovanje med podjetji.
Četrti dnevi slovenskega lesarstva so ponudili celovit vpogled v različne teme, povezane z lesno industrijo, trajnostnim razvojem, inovacijami ter digitalizacijo. Poleg predavanj in razprav so tudi spodbujali mednarodno sodelovanje in poslovne priložnosti med podjetji v panogi. Vsi udeleženci so s svojimi izkušnjami prispevali k širjenju znanja in razumevanju pomembnih tem v lesni industriji. Njihovi prispevki so bili dragoceni za vse udeležence dogodka, ki so želeli pridobiti vpogled v najnovejše trende in prakse na področju lesnopredelovalne industrije.
Osrednji nacionalni strokovni dogodek slovenske lesne industrije je potekal v Kongresnem Centru Thermana Park Laško. Dogodek sta organizirala SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ob podpori partnerjev Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
Foto: STA/SPIRIT Slovenija/DŠ
