Nedavna raziskava, ki smo jo opravili v okviru Izračuna finančne starosti je pokazala, da se kar 51 % Slovencev in Slovenk nahaja v obdobju otroka in mladostnika. Kaj to pomeni? Da več kot polovica Slovencev in Slovenk ne zna ravnati z denarjem, živi od plače do plače in komaj kaj privarčuje, ali celo nič. Hkrati pa smo v tej raziskavi zajeli tudi podatke o realnem premoženju Slovencev, ter koliko jih v resnici prehiteva svojo finančno prihodnost. Celotno raziskavo lahko preverite TUKAJ.
Kot smo vam razkrili že pred nekaj dnevi, je Izračun finančne starosti orodje, ki je nastalo skupaj s knjigo Adijo, finančni stres!, avtorjev Ane in Mitje Vezoviška. Namen izračuna je ugotoviti, v katerem od šestih finančnih obdobij se nahajamo: otrok, mladostnik, odrasel, zrel, starostnik in modrec. Kot je pokazala raziskava, ki jo je doslej izpolnilo že več kot 1096 Slovencev (številka se vsak dan posodablja, saj je izračun še vedno na voljo tukaj), imamo v Sloveniji skoraj 51 % finančnih otrok in mladostnikov, dobrih 46 % se jih finančno uvršča v razred odrasel, slaba 2 % pa je zrelih. V zadnjih dveh obdobjih, kjer so finančni starostniki in modreci, pa se nahaja manj kot 2 % Slovencev in Slovenk.
Raziskava je med drugim razkrila tudi, koliko premoženja imamo Slovenci »v svojih vrečah«. Kot ugotavljata avtorja, so rezultati pričakovani, saj je povprečna višina privarčevanih sredstev najvišja v obdobju finančne starosti Starostnik in Modrec, kjer ima oseba povprečno privarčevano 82.804 evre. V finančnem obdobju Zrel je ta znesek v višini 62.478 evrov, Odrasli imajo 23.415 evrov, Otroci in Mladostniki pa povprečno 1.293 evrov. Zelo konkretni pa so tudi podatki, ki prikazujejo kakšna je finančna starost Slovencev, v primerjavi z biološko starostjo. V raziskavi smo tako ugotovili, da 45,6 % mladostnikov (starost od 15 do 30 let) zaostaja za svojo finančno starostjo. 49 % mladostnikov pa jih prehiteva svojo prihodnost, kar pomeni, da so finančno vsaj odrasli ali več.
Na drugi strani pa 55,2 % odraslih (starost od 30 do 45 let) zaostaja za svojo finančno starostjo, kar pomeni, da so finančno v obdobju mladostnika ali otroka. Samo 1,6 % odraslih pa prehiteva svojo prihodnost, kar pomeni, da so v finančnem obdobju zrel, starostnik ali modrec. Med zrelimi, starimi med 45 in 65 let, jih samo 4,7 % prehiteva svojo prihodnost, medtem ko kar 91,5 % Slovencev v tej starostni kategoriji zaostaja za svojo prihodnostjo. To pomeni, da so finančno odrasli, mladostniki ali otroci. Vse to nakazuje, da bodo imele naslednje generacije ob upokojitvi velike finančne izzive, še posebej, ker s starostjo naraščajo tudi stroški zdravstvene oskrbe.
»V primeru, ko naša finančna starost zaostaja za biološko (kot smo videli je kar 91,5 % Slovencev biološko zrelih, medtem ko finančno sodijo med odrasle, mladostnike ali celo otroke), se običajno soočamo z izzivi, ki so značilni za pretekla obdobja. 55,2 % odraslih npr. še vedno živi od plače do plače, kar pomeni, da jih izguba službe ali večja okvara avtomobila takoj pahne v dolgove in zahteva drastično zniževanje življenjskega standarda,« opozarjata Ana in Mitja Vezovišek.
Glede na to, da velik del Slovencev zaostaja za svojo prihodnostjo, je vsekakor na mestu vprašanje, kaj to za posameznika pomeni dolgoročno. »Dolgoročno zaostajanje za svojo prihodnostjo pomeni, da bomo slej kot prej zabredli v finančno krizo, najkasneje takrat, ko se bomo upokojili. Ne bomo namreč privarčevali dovolj, da bi lahko zapolnili pokojninsko vrzel (pokojnina običajno dosega le 50 % zadnje plače, če upoštevamo še malico in prevoz), kar spet pomeni zniževanje življenjskega standarda ob upokojitvi. To pa ni najhujše, kar nas lahko doleti. Nihče ne bi smel biti star, bolan in brez denarja. A rezultati raziskave kažejo, da to čaka večino Slovencev, če ne bodo ukrepali zdaj, takoj, dokler je še čas,« dodajata strokovnjaka.
A kot pravita avtorja raziskave, ni vse izgubljeno, obstaja načrt, kako preiti iz enega finančnega obdobja v drugega. Nekateri to lahko uspe celo zelo hitro, če se držijo … »Ko naredimo izračun finančne starosti vemo kje smo danes, v katero finančno obdobje sodimo. Tako kot povsod v življenju tudi pri financah velja, da ni bližnjic, ni dvigala s katerim bi lahko preskočili nekaj nadstropij. Edina prava pot je od obdobja do obdobja, ki jo lahko prehodimo le, če se najprej opremimo z znanjem (recimo preberemo knjigo ADIJO, FINANČNI STRES) in pripravimo dober načrt. Večina potrebuje tudi izkušenega vodnika, saj bo z njegovo pomočjo hitreje in z manj stresa prišla vsaj do finančne zrelosti.«
Kaj pa vsi tisti, ki so že nekaj vložili v finančno opismenjevanje, ki se izobražujejo na tem področju? „Najine izkušnje kažejo, da finančna pismenost (znanje, veščine in motivacija), ki je predpogoj za uspešno upravljanje z denarjem, prispeva le 20 % k naši finančni starosti, 80 % pa temelji na naših dejanjih (ravnanju z denarjem). Samo s cilji, znanjem in motivacijo, brez konkretnega načrta in ukrepov, ne moremo pričakovati sprememb. Upanje in neaktivnost je namreč slaba strategija. Za mirno pot skozi obdobja finančne starosti potrebuješ vse,“ dodajata Ana in Mitja Vezovišek.
Celotna raziskava finančne starosti je na voljo TUKAJ.
