Zeleno gospodarstvo je lahko poslovna priložnost, tako za posamezno podjetje, kot tudi gospodarstvo, vendar pa se morajo premiki in aktivnosti začeti na najvišji ravni vodstva organizacij. GreenTech Forum 2018 (GTF 2018) zato povezuje različne akterje, ki lahko pozitivno vplivajo na boljšo strategijo razvoja zelenega gospodarstva v Sloveniji. Kot izpostavlja Gregor Benčina, predsednik sveta GreenTech foruma in predsednik skupine Slovenijales je Slovenija zeleni biser, ena najbolj čistih in zelenih evropskih držav, naše neokrnjeno okolje, izjemna tehnološka in infrastrukturna razvitost ter znanja in prijaznosti polni ljudje so naše prednosti, ter hkrati razvojne priložnosti, ki vse bolj postajajo tudi zaščitni znak naše države.

»Pred nami je priložnost, da v naši butični državi razvijemo edinstveni model krožnega delovanja, ki bo prebivalcem in obiskovalcem zagotavljal najvišji življenjski standard, grajen na znanju, sodobnih tehnologijah in razvoju človeških virov ter  na podlagi uporabe zelenih tehnologij in varstva okolja le to zagotavljal tudi prihodnjim generacijam.« Kot Gregor Benčina, ki dodaja: »Trajnostno in razvojno usmerjeno strategijo smo prepoznali kot edino pravo dolgoročno in vzdržno smer, saj nam le način zdravega sobivanja z naravo in okoljem lahko zagotavlja takšno delovanje tudi v prihodnosti.«

Ozaveščanje, da lahko zeleno gospodarstvo, s trajnostnimi učinki na okolje, družbo in ekonomijo, postane poslanstvo in poslovni cilj vseh podjetij in organizacij bo povezala okrogla miza »Kako so lahko zeleni poslovni modeli ekonomsko vzdržni?« z gosti: profesor Rene Schmidpeter, predavatelj na IEDC - Poslovni šoli Bled in vodja Inštituta za trajnostni razvoj in etiko v rastočih gospodarstvih (WISE), mag. Rok Vodnik, član uprave Petrol d. d. in predsednik Sveta zavoda CER, prof. dr. Dušan Mramor, nekdanji minister za finance RS in redni profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti in dr. Iztok Seljak, direktor Hidria Holding d. o. o.

»Zeleno poslovno razmišljanje obrača tradicionalno poslovno razmišljanje na glavo. Podjetja končno opuščajo zastarele poslovne modele, zato trajnost in dobiček nista več v nasprotju, ampak gre za komplementarnost. Novo zaznavanje trajnosti ima tako daljnosežne posledice, tako na področju poslovnih strategij, kot tudi izobraževanja voditeljev.« Izpostavlja profesor Rene Schmidpeter in dodaja, da nova paradigma trajnostnega upravljanja in zelenega gospodarstva bistveno spreminja način poslovanja v 21. stoletju. »Iskanje novih strategij, procesov in meritev za premik paradigme, pa je namen vodilnih raziskovalnih centrov globalne mreže WISE. Smo partnerji trajnostne transformacije podjetij, ki se dogaja po vsem svetu.«

O zelenem gospodarstvu, kot razvojnem potencialu Slovenije, bo na dogodku spregovorila mag. Janja Kreitmayer McKenzie, sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor RS: »Po napovedih, bo ob trenutnih trendih porabe nekaterih virov, kot so na primer žlahtne kovine, svinec in baker, pa tudi nafta in zemeljski plin, zmanjkalo že v naslednjih dveh do treh desetletjih, zato prehod v krožno gospodarstvo postaja nuja - tako za naš obstoj, kot za ohranitev konkurenčnosti samega gospodarstva. Vendar pa je to celovit proces, ki zahteva ne le nove ukrepe in pravila, temveč spremembo v načinu razmišljanja celotne družbe, kjer ima vsak del svojo pomembno vlogo.«

GreenTech Foruma Bled pa bo slovensko zeleno gospodarstvo izpostavil tudi kot pomembnega akterja v mednarodnem okolju, zato omogoča različna bilateralna povezovanja in mednarodne priložnosti, kar bo predstavila diskusija okrogle mize »Slovenski GreenTech kot prebojna blagovna znamka države in podjetij« z naslednjimi gosti: Gregor Benčina, predsednik sveta Greentech forum in predsednik skupine Slovenijales, Federico Fioretto, mednarodni svetovalec za področje trajnostnega razvoja, Tomaž Lanišek, direktor Knauf Insulation d.o.o. in mag. Alenka Suhadolnik, generalna direktorica za gospodarsko in javno diplomacijo, Ministrstvo za zunanje zadeve RS.

»Vedno, ki si na določenem področju prvi ali med prvimi, zagotovo naletiš na določene ovire. Na področju novih prebojnih tehnologij so to običajno visoki stroški, daljše uvajalne dobe ter daljše vračilne dobe za velike investicije. Občasno se srečujemo tudi s pomanjkanjem usposobljenih novih kadrov s tega področja ali pa s počasnimi postopki na določenih institucijah. Včasih naletimo tudi na relativno nezrele tržne razmere, zato stvari potekajo počasneje kot bi si želeli. Dejstvo je, da je potrebna velika mera vztrajnosti in motiviranosti ekipe, ki vodi določen prehod v zeleno.« Tomaž Lanišek, direktor Knauf Insulation d.o.o.

Vljudno vabljeni!