V zadnjih dneh so v medijih zaokrožile informacije o osnutku koalicijske pogodbe in določenih vsebinskih predlogih, o katerem se pogovarja šest političnih strank. Po nekaterih ocenah bi lahko predvideni ukrepi predstavljali tudi do 1,5 milijarde več izdatkov javnih blagajn. To pa lahko vpliva na kršenje fiskalne zaveze Slovenije in počasnejše zmanjševanje javnega dolga ter posledično na slabšo konkurenčnost Slovenije.

V Gospodarski zbornici Slovenije smo ob tovrstnih informacijah zaskrbljeni. Politike pozivamo k odgovornemu oblikovanju zavez in k samoomejitvam pri zamislih, ki bi državljanom in gospodarstvu prinesle dodatne, nerazvojne obremenitve.

1,5 mrd EUR višji stroški javnih blagajn bi namreč zahteval več pobranih davkov:
- če bi dvig želeli financirati z davkom na nepremičnine, bi se letni strošek povprečnega gospodinjstva povečal za 7-krat na 2.100 EUR. 
- če bi se odločili za višjo obdavčitev plač, bi povprečen posameznik moral prispevati 1830 EUR več dohodnine na leto (torej več kot eno povprečno mesečno plačo).

Slovenija je v ustavo zapisala fiskalno pravilo, ki določa najvišjo vrednost izdatkov države, kar jo omejuje  pri zadolževanju. Poleg tega moramo slediti tudi zavezam Evropske komisije o trajnem (strukturnem) zniževanju javnega primanjkljaja v skladu s srednjeročnim ciljem (MTO). Že bližnja prihodnost bo od Slovenije zahtevala bistveno več prilivov v javne blagajne iz naslova demografskih sprememb: dolgoročna projekcija javnofinančnih izdatkov, povezanih s staranjem, ki so jo pripravili pri Evropski komisiji, zaradi večanja števila upokojencev in pričakovane življenjske dobe napoveduje po letu 2020 bistveno povečanje javnih izdatkov, povezanih s staranjem, in sicer do leta 2060 iz 24,7 % na 31,5 % BDP. To so resni izzivi Slovenije.

Za področje izdatkov za socialno varnost (pokojnine, zdravstvo, sociala) smo v zadnjem obdobju namenili 17 % BDP, kar je visok delež.

Če bo dodatno povečevanje izdatkov javnih blagajn, pokojninske, zdravstvene in drugih izdatkov proračuna zajedlo v nujno potrebna sredstva za investicije in razvoj, ustvarjamo slabo podlago za prihodnost. Boljšo kakovost življenja ne moremo utemeljevati samo na višjih socialnih izdatkih države, ki že danes dosegajo primerno raven, temveč na ustvarjanju delovnih mestih z višjo dodano vrednostjo, ki zagotavljajo, da bomo lahko visoko raven socialnega standarda dolgoročno ohranili.

Zato od političnih strank pričakujemo odgovorno ravnanje. S koalicijsko pogodbo se morajo zavezati k izvedbi strukturnih reform, nujnih za slovensko gospodarsko, ki se trenutno sooča z resnim pomanjkanjem ustreznih kadrov, nekonkurenčnim in nepreglednim davčnim sistemom ter vedno večjimi administrativnimi ovirami v poslovnem okolju. Boljši pogoji za delovanje gospodarstva se bodo najbolje obrestovali.

Na Gospodarski zbornici Slovenije opozarjamo, da bi morali hitro rast davčnih prilivov, ki izvira iz gospodarske rasti, izkoristiti predvsem za učinkovitejše zniževanje javnega dolg in za razbremenitev plač vseh zaposlenih. Tako bodo učinki gospodarske rasti najhitreje demokratizirani.