1. julij 2020 - Pri izvajanju gradbene pogodbe se je velikokrat izpostavil problem aneksov in tolmačenja pomena aneksov tudi v javnosti, sploh v medijih. Predvsem pa so sogovorniki na okrogli mizi z naslovom »Izzivi pri izvajanju gradbene pogodbe« izpostavili, da je potrebno sprejeti standardne popise.
»Aneks pomeni normalno vodenje posla. Za razliko od zasebnih investicij je pri javnih naročilih vse bolj neosebno. Več je pomanjkljivosti. Kanal je portal javnih naročil, ki je anonimen. Pravih odgovorov niti ne dobimo. Bodoči zahtevki se vidijo že pripravi ponudbe – je več vzrokov za zahtevke in anekse. To je odvisno od lastne odločitve, postavitve cene … Ko je ponudba oddana, najcenejši zmaga. Reševanje zahtevka lahko traja leta, odvisno od velikosti projekta. Ta čas pa izvajalec financira projekt. Predlagamo, da se v Sloveniji čimprej sprejmejo standardni popisi, tako bo tudi manj zahtevkov. Projektanti pa bodo imeli vodič o projektih,« je problem pri aneksih izpostavil Boris Sapač, član uprave Pomgrada. Z njim so se strinjali tudi ostali govorniki Edo Škufca, Ljiljana Herga, Janez Kušnik in Maja Koršič Potočnik.
Edo Škufca, član uprave CGP, je na temo aneksov dodal: »Vsak ima svoj vidik. Naša prizadevanja del gredo v smeri, da standardiziramo popise del. Pri visoki gradnji je to problem. Upam, da bomo naredili korak naprej. Pri sami gradnji prihaja do različnih interesov – investitor gleda na ceno in krajši rok, projektant na nekaj drugega. Edini skupni interes je uspešno končan projekt. Uskladiti je treba interese, kar se zgodi, če so odnosi korektni, pogodba uravnotežena, odgovornost porazdeljena, interesi različnih deležnikov pa usklajeni. Upam, da bodo v Sloveniji projektirali slovenski projektanti, kar pa je zaradi cene lahko problem. Če so popisi del dobro narejeni, z aneksi nato ni problemov. Aneksi so primerni zaradi nedorečene projektne naloge, drugačnih okoliščin, nedokončane projektne dokumentacije, sprememb med gradnjo in spremenjenega načina izbire izvajalcev po posameznih sklopih. Aneks je pri zasebnih naročilih nekaj normalnega, pri javnih naročnikih pa ni tako pogost, kar je treba spremeniti.«
»Za naročnika je najbolj bistveno, da dobi dober izdelek. Projekt mora biti strokoven in kakovosten, da je terensko delo optimalno. Kot naročnik moramo vedeti, kaj želimo, in napisati dobro projektno nalogo. Ko jo potrdimo, gremo v razpis, da pridobimo primernega projektanta. Seveda preverimo projekt, šele nato ga potrdimo. Tako smo dvignili nivo projektov. Aneksi, ki izhajajo iz tega naslova, so minimalni, kar je dobra praksa,« je potek izbire projektanta opisala Ljiljana Herga, v. d. direktorice RS za infrastrukturo.
»V procesu gradnje je pomembno, da naveza izvajalec-naročnik-inženir-projektant vsak zase prevzame svoj del naloge in odgovornosti. Včasih se zgodi, da prihaja do določenih odmikov od popisov. Dobra projektna naloga je bistvena. Vsi udeleženci moramo narediti svoj prispevek in delati z lastnim vzgledom. Tako dokazujemo, da smo sposobni in strokovno usposobljeni,« je strnil Janez Kušnik, direktor področja organizacije gradenj in obnov Dars.
»Pri gradnji so udeleženi štirje deležniki, vsak ima svojo nalogo. Kdo je tisti, ki izdela projektno dokumentacijo? Projektant. Če pride do nekaj težav, ki izvirajo iz projektne dokumentacije, se vprašamo, kdo je zadolžen za pravilnost. Pravno je to projektant. Če pride so situacije, da v projektni dokumentaciji nekaj manjka, kdo odgovarja? Samo en udeleženec bo to, in sicer projektant. Izvajalčeva edina dolžnost je, da naročnika opozori na morebitne nepravilnosti. Izvajalec mora obvestiti investitorja, ki nato stvari pelje dalje. Potem pa lahko projektant spremeni projektno dokumentacijo, pride do zahtevkov. So zahtevki pri gradbeni pogodbi nedovoljena praksa? Niso, so edina logična pričakovana posledica. Gradbena pogodba je težka in ena najbolj spreminjajočih pogodb. Vse spremembe bodo potegnile v razmislek izvajalca, kako se to pozna pri ceni in roku. Vsak odstop od projektne dokumentacije je zakonita podlaga za zahtevek. Moramo spremeniti miselnost, da aneksi niso neobičajni,« je pravni vidik o projektni dokumentaciji podala Maja Koršič Potočnik, odvetnica, partnerica v Odvetniški družbi Potočnik in Prebil.
Da je tema izredno problematična in je o pravem pomenu aneksov javnost treba večkrat obveščati, je na srečanju Združenja asfalterjev Slovenije v sklopu okrogle mize povedal tudi mag. Slovenko Henigman (naslovna fotografija), predsednik Združenja asfalterjev Slovenije. »Časi, v katerih smo, niso tradicionalni. Gradbena panoga se je zelo dobro odzvala na epidemijo koronavirusa, to si želimo tudi za naprej. Izziv je, kako bo z gospodarstvom. Tokrat je gradbena panoga reagirala drugače kot pred leti med krizo. Obseg gradbenih del je celo zrasel in je malo višji kot lani. Veliko naporov smo vložili v predloge, kaj bi naredili, da bi zmanjšali krizo. Pripravili smo nabor številnih projektov, kjer sta cestogradnja in asfalterstvo na prvem mestu. V naši panogi lahko hitro pridemo do projektne dokumentacije in začnemo graditi že v enem mesecu – to ima velik vpliv na gospodarstvo.«
»Diplom o asfalterstvu je malo. Vsi skupaj so želimo, da jih bo več, da se naša panoga razvija naprej,« je o tem, kje so glavni problemi tudi pri šolanju študentov povzel doc. dr. Peter Lipar, predstojnik Prometno tehniškega inštituta (PTI) na Fakulteti za gradbeništvo v Ljubljani in predsednik Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije (DRC) – Združenje za promet in prometno infrastrukturo.
