V prostorih JUB Akademije je 11 in 25. septembra 2020 potekala strokovna delavnica na temo pravilne izvedbe fasadnih ovojev, ki jo je organiziralo Združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija ob podpori MOP in Eko sklada. Namenjena je bila izvajalcem - fasaderjem, ki so poleg teoretičnih znanj pridobili tudi vrsto koristnih nasvetov za pravilno vgradnjo ter sanacijo poškodb na fasadnih ovojih objektov. GBC Slovenija si namreč prizadeva z ozaveščanjem izvajalcev izpostaviti pomen pravilne vgradnje izolacijskih materialov, sistemov za pritrjevanje izolacijskega materiala ter pravilne izdelave različnih zaključnih slojev, vključno z izvedbo transparentnih delov fasad. Pri tem so se fasaderji seznanili tudi z detajli in najpogostejšimi napakami, ki jih na trgu zaznavajo proizvajalci gradbenih materialov. Na delavnici so obravnavali tudi aktualne pozive Eko sklada, ki so trenutno v veljavi, ter predstavili pogoje, ki jim morajo za pridobitev subvencije slediti vlagatelji. K sodelovanju pri izvedbi programa ZERO 500 so povabili vse prisotne fasaderje, ki bodo v okviru Eko sklada skupaj z energetskimi svetovalci iz mreže ENSVET sodelovali pri izvajanju teh ukrepov.

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo (Green Building Council Slovenia) spodbuja načrtovanje in gradnjo objektov na temeljih trajnostnega razvoja, pri tem pa v procese vključuje vse deležnike ter podpira izmenjavo znanj med strokovnjaki, o dosežkih pa seznanja tudi širšo javnost. ''Gradbeni sektor je za doseganje globalnih ciljev pri blaženju podnebnih sprememb ključen in se mora nujno preoblikovati v bolj trajnostno smer,'' poudarja predsednik UO združenja dr. Iztok Kamenski. ''V združenju nenehno izvajamo predstavitve tako za izvajalce kot tudi investitorje ter druge deležnike, med njimi lastnike, nepremičninske posrednike in upravnike, ki morajo razumeti potrebo po izvajanju energetskih sanacij stavb. Da pa bi sploh lahko ocenili naložbo in rezultate, morajo biti ob osnovnih kazalnikih trajnostne gradnje vzpostavljeni tudi kriteriji za odločanje glede investicij, pa tudi izbor sistemov in izvajalcev.''

Toplotni ovoj mora objektu nuditi zaščito skozi vse leto, hkrati pa ščititi konstrukcijo pred zunanjimi vplivi in propadanjem. V primerjavi z neizoliranim objektom lahko uporabnik na letni ravni prihrani celo do 40 % stroškov za ogrevanje ali prezračevanje. Temperatura v objektu mora biti zaradi dobre akumulacije energije konstantna in ne sme preveč nihati. Pravilna zaščita fasadnega ovoja mora preprečevati tudi nastanek toplotnih mostov, ki povzročajo nastanek plesni in alg na zidnih površinah. Pravilno izdelan toplotni ovoj prispeva tudi k varovanju okolja in nudi uporabnikom ustrezno protihrupno zaščito, s svojo zunanjo podobo pa daje objektu tudi estetsko vrednost. Zasebni investitorji vse bolj upoštevajo kriterije trajnostne gradnje, še posebej zaradi vremenskih vplivov, ki postajajo vse bolj ekstremni. 

Pri gradnji in sanaciji fasade so izjemno pomembni njeni konstrukcijski deli, potrebna je ustrezna priprava zidne podlage, pravilno lepljenje izolacijske obloge, sidranje in vgradnja fasadnih profilov. Posebej natančna mora biti vgradnja in obdelava oken, pozornost pa mora izvajalec ob upoštevanju različnih raztezkov posvetiti tudi stikom različnih materialov. Kamenski je v svojem predavanju na vrsti primerov izvajalce opozoril na najpogostejše napake pri obdelavi ali sanaciji toplotnih ovojev, ki jih zaznavajo v družbi JUB pri izvedbah fasad, in dodal, kako pomembna je pravočasna sanacija razpok in poškodb, saj to vpliva na življenjsko dobo fasade ter investitorju pomembno znižuje stroške njenega vzdrževanja. Poškodbe lahko povzročijo trajnejšo degradacijo in s tem višje stroške sanacije. Osredotočil se je še na nepravilno vgradnjo stika toplotne izolacije z napuščem, podzidkov s kapilarno vlago ter slabim stikom s keramičnimi oblogami. Fasaderjem je predstavil tudi trende v gradbeništvu, kot so projektiranje v BIM, 3D printanje stavb, toplotne meritve s termovizijo ter uporaba dronov za nadzor gradnje iz zraka in z njim uveljavljanja garancij za izvedbo fasad.

Peter Bandelj iz družbe Alukönig Stahl se je v svojem predavanju osredotočil na transparentne ovoje stavb, kot so okna in vrata ter steklene fasadne zasteklitve, ki morajo poleg toplotne zaščite in toplotne izolativnosti objektu nuditi tudi ustrezno zvočno in protivlomno zaščito ter ob ustreznem tesnjenju ščititi objekt pred vremenskimi vplivi in sončnim sevanjem. Domen Ivanšek je predstavil izdelke iz kamene volne, ki jih izdelujejo v škofjeloški družbi Knauf Insulation. Fasaderjem je podrobno predstavil plošče in lamele iz kamene volne za kontaktne fasade ter pravilne načine njihove vgradnje, od lepljenja, sidranja in stikanja do obdelave detajlov in špalet. Udeležencem je predstavil tudi novosti, ki jih prinašajo gradbene smernice in se nanašajo na negorljive požarne pasove, ki jih v Knauf Insulationu rešujejo z novimi izolacijskimi ploščami iz kamene volne. Miha Alič iz družbe Leskovec je fasaderjem predstavil pravilne pristope pri sidranju različnih fasadnih izolacijskih materialov (kamena volna, porobeton ali EPS) ter izpostavil, da je izbira sistema pritrjevanja odvisna tudi od lokacije objekta oziroma njegove izpostavljenosti vetrnim obremenitvam.

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad je za toplotno izolacijo fasad za novogradnje in za povečanje energijske učinkovitosti starejših individualnih in večstanovanjskih stavb pripravil vrsto pobud, pri čemer mora biti toplotna izolacija fasade izvedena s preizkušenim fasadnim sistemom ali pa z dodatno toplotno izolacijo ob izpolnjevanju pogojev, ki jih predpisujejo. Te je podrobneje predstavila svetovalka Maja Vrezovnik, Sabina Rajšelj pa je v imenu Eko sklada udeležencem  predstavila še najnovejši Javni poziv ZERO 500, ki je namenjen le socialno šibkim občanom za energetsko prenovo njihovih eno- ali dvostanovanjskih stavb, zgrajenih pred letom 1968. Program ZERO 500 se bo izvajal do leta 2023, na voljo pa je 5 milijonov evrov iz Kohezijskega sklada. Letošnji poziv v višini 960.000 evrov je odprt še do 31. 12. 2020 oziroma do dodelitve razpoložljivih virov. Višina nepovratne finančne spodbude znaša 100 % upravičenih stroškov projekta, vendar lahko posamezni vlagatelj, ki izpolnjuje pogoje poziva, pridobi spodbudo do največ 9.620 evrov (skupaj z ddv). Eko sklad želi na osnovi tega javnega poziva k sodelovanju privabiti tudi potencialne izvajalce za izvedbo fasad, ki bodo skupaj z energetskimi svetovalci iz mreže ENSVET sodelovali pri izvajanju teh ukrepov. Zato so prisotnim fasaderjem v JUB Akademiji tudi podrobno predstavili pogoje, način dela in pripravo zaključne dokumentacije z izjavami o lastnostih toplotne izolacije ali fasadnega sistema, dodatno pa jim bodo pravila in postopke, ki morajo biti izvedeni v šestih mesecih, predstavili še na posebej organiziranih informativnih delavnicah, ki jih bo organiziral Eko sklad.

Foto: arhiv GBC Slovenija