V četrtek, 21. septembra 2017, je Inštitut za strateške rešitve v sodelovanju s Slovenskim zavarovalnim združenjem v Domu gospodarstva v okviru Izzivov prihodnosti organiziral Posvet o izzivih demografije, na katerem so strokovnjaki iz različnih strok razpravljali o demografskih trendih. Strinjali so se, da staranje prebivalstva predstavlja velik izziv in da časa za razmišljanje o vplivu demografije na slovensko družbo več ni, saj učinke staranja prebivalstva v Sloveniji opazujemo že več desetletij. Poudarili so, da potrebujemo dolgoročno strategijo, ki bo vzpostavila vzdržen sistem. Posvet se je zaključil s pozitivno mislijo, saj so panelisti poudarili, da dolgoživa družba odpira številne priložnosti za nadaljnji razvoj in gospodarsko rast, a da je od nas odvisno, če in kako jih bomo izkoristili.

Drugi posvet v okviru Izzivov prihodnosti, platforme za izmenjevanje izkušenj in dobrih praks med poslovno, akademsko in družbeno sfero, je bil namenjen razpravi o izzivih povezanih z demografskimi spremembami. Starostna piramida svetovnega prebivalstva se je v zadnjih desetletjih močno premenila. Tudi v Sloveniji družba postaja dolgoživa. Demografije, kulture, politike in gospodarstva ne smemo več dojemati kot individualnih množic, temveč moramo pričeti razmišljati o zapisanih konceptih kot o preseku množic. Le tako bomo namreč lahko sprejeli ukrepe prilagojene starajočemu se prebivalstvu in se skupaj uprli vedno bolj prisotni starostni diskriminaciji (ageizmu), ki starejše pogosto izključuje iz družbe in ustvarja okolje, ki starejše družbeno, politično, gospodarsko in kulturno omejuje, kar ima negativne posledice za celotno družbo.

Z opozorilom mag. Maje Krumberger iz Slovenskega zavarovalnega združenja glede pomanjkanja zavedanja o vplivih demografskih sprememb na slovensko gospodarstvo, družbo in posameznika, se je začela tudi včerajšnja razprava o izzivih demografije. K temu je dr. Majda Černič Istenič iz SAZU dodala, da demografske spremembe v Sloveniji niso nič novega, saj se slovenska družba stara že vsaj 100 let, da pa je v zadnjem času moč zaznati povečanje strahu pred posledicami, ki bi jih dolgoživa družba lahko imela, oziroma jih že ima, na gospodarstvo.

Potrebna je natančna analiza trga in sprejem dolgoročnih rešitev
Mag. Krumberger je ob tem izpostavila tako pomanjkanje zavedanja posameznikov o skrbi za svojo starost, kot tudi pomanjkanje pravih političnih odločitev za naslavljanje tega izziva. Z njo se je strinjala tudi Eva Kovač iz Mikropisa, ki je dodala, da obstajajo številne pozitivne prakse, ki bi jih lahko v Sloveniji uvedli, če bi za to obstajal interes.

Černič Isteničeva je ob tem izpostavila, da v Sloveniji ne moremo slepo posnemati praks, ki so se morda v tujini izkazale kot uspešne, saj premalo pozornosti namenjamo raziskavam trga in zato ne poznamo dejanskih vplivov demografije na slovensko družbo. Krumbergerjeva je k temu dodala še problem sprejemanja kratkoročnih rešitev in pomanjkanje dolgoročne in usklajene strategije. Anita Jacović iz Direktorata za dolgotrajno oskrbo je poudarila, da so demografski izzivi večplastni. Njihova rešitev ni mogoča čez noč. Kot primer enega izmed največjih izzivov demografije je izpostavila sprejem strategije dolgotrajne oskrbe, ki je po njenih besedah v zaključnih fazah. Predlog zakona naj bi v javno obravnavo poslali v roku meseca dni.

Upokojitev bi morala biti pravica
Eno izmed ključnih vprašanj razprave o demografiji bi moralo biti po mnenju udeležencev Posveta o izzivih demografije vprašanje dviga produktivnosti v slovenski družbi. Dr. Alenka Kajzer iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je poudarila, da obstajajo tako študije, ki kažejo, da so starejši delavci bolj produktivni, kot tudi tiste, ki kažejo, da so starejši delavci manj produktivni. Tudi zato je ključno, da so na trg dela vključeni tako mlajši kot tudi starejši. Dr. Alenka Žnidaršič Krajnc je ob tem izpostavila, da bi morala biti upokojitev pravica in ne bi smela biti razumljena kot prisilna brezposelnost, ki vodi v ageizem, revščino in socialno izključenost.

V nadaljevanju razprave je dr. Alenka Žnidaršič Kranjc izpostavila tudi problem majhnega števila posameznikov, ki varčujejo za svojo starost. Poudarila je nujnost  dviga povprečnih prihodkov, saj trenutno povprečni mesečni prihodki v Sloveniji ne le, da ne omogočajo varčevanja za starost v delovno aktivnih letih, temveč tudi neposredno vplivajo na višino pokojnin. Trenutno namreč kar 37 % upokojencev v Sloveniji prejema minimalno pokojnino (500 evrov), kar močno povečuje stopnjo tveganja za revščino v tej starostni skupini.

Potrebujemo vzdržen sistem in ne novih davkov
Pričakovano se udeleženci posveta o demografskih izzivih niso mogli izogniti razpravi o vzdržnosti pokojninskega in zdravstvenega sistema v Sloveniji. Mag. Meta Berk Skok je v razpravi o tem vprašanju izpostavila pomen oblikovanja družbenega konsenza, ne le na ravni socialnih partnerjev, temveč predvsem na ravni premagovanja obstoječega medgeneracijskega prepada. Dodala je, da je pomembno najti način za oblikovanje okolja, ki sistematično generira način delovanja vseh treh stebrov in ustvarja vzdržen način financiranja tako zdravstvenega kot pokojninskega sistema, saj se s finančnimi tveganji soočamo vse življenje. K temu je ekonomist mag. Aleš Delakorda dodal, da enoznačnega odgovora za reševanje problema nevzdržnosti sistema ni in da se moramo zavedati, da se rešitev najverjetneje skriva v kombinaciji plačevanja prispevkov, financiranja s strani države in učinkovitega plačevanja ter pobiranja davkov.

Po mnenju mag. Krumbergerjeve dolgoročno zgolj obvezno zavarovanje ne bo vzpostavilo vzdržnega sistema za dostojno starost Slovencev, s čimer se je strinjala tudi dr. Žnidaršič Kranjc. Slednja je prepričana, da bi morali drugi pokojninski steber vzpostaviti kot obvezen način zavarovanja.

V zaključku razprave je mag. Delakorda poudaril, da je starost rezultat družbe in da bi staranje prebivalstva večkrat morali razumeti kot proces, ki prinaša ne samo negativne, temveč tudi pozitivne posledice. Panelisti so se strinjali, da se morajo vsi akterji na trgu prilagoditi demografskim trendom in spremembam, ki jih te prinašajo. Poudarili so, da se vsi zavedamo, da finančne omejitve obstajajo, a da to ne spremeni dejstva, da na trgu, tudi zaradi dolgožive družbe, potrebujemo nove storitve vezane na zdravstvo, dolgotrajno in kratkotrajno oskrbo, zdravo življenje, vseživljenjsko učenje itd.

Na posvetu o izzivih demografije so sodelovali: Anita Jacović, dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, mag. Meta Berk Skok, dr. Alenka Kajzer, Eva Kovač, dr. Majda Černič Istenič, mag. Aleš Delakorda in mag. Maja Krumberger.

O Inštitutu za strateške rešitve
Inštitut za strateške rešitve je svetovalni think-tank s sedežem v Ljubljani. Od leta 2011 s svojim delom in neodvisnimi raziskavami tujim ter domačim podjetjem pomagamo premagovati poslovne ovire in gradimo mostove med zasebnim sektorjem, javnim sektorjem in civilno družbo. Zavedamo se namreč, da se svet spreminja in da je strateško povezovanje, ki bo omogočilo trajnostni napredek in razvoj preko sodelovanja na mikro ravneh, ključno za našo prihodnost. Vodilo našega delovanja in raziskovanja temelji na podpori in spodbujanju mednarodnega povezovanja v podporo trajnostnemu goispodarskemu in družbenemu razvoju.
 
O Izzivih prihodnosti
Cilj Izzivov prihodnosti je ustvariti platformo za izmenjevanje izkušenj in dobrih praks med poslovno, akademsko in družbeno sfero. Z združevanjem različnih pogledov projekt želi postati talilnica in izmenjevalnica idej z namenom lažjega premagovanja izzivov na mednarodnih trgih. Mednarodno okolje se spreminja. Starim izzivom se pridružujejo številni novi. V poplavi informacij s strani tradicionalnih, novih in družbenih medijev se pogosto izkaže, da bodisi nismo dovolj seznanjeni z dogodki, ki sooblikujejo dogajanje v mednarodni skupnosti, bodisi iz širokega nabora informacij ne znamo izluščiti tistih, ki so za nas relevantne. Ugotavljamo, da je za malo, izvozno usmerjeno državo kot je Slovenija in predvsem za slovenska podjetja, ki se želijo uveljaviti na mednarodnih trgih, oblikovanje foruma, ki temelji na ideji povezovanja ter izmenjevanja izkušenj uspešnih posameznikov različnih profilov, ključno za premagovanje poslovnih ovir in izzivov pri vstopu na tuje trge.

Več informacij