V sredo 11.10.2017 je Pokojninska družba A, d.d. organizirala že 11-to tradicionalno strokovno konferenco, katere osrednja tema so bili strateški in kadrovski izzivi digitalne transformacije.
Kaj nam prinaša t.i. industrija 4.0. in kako bo digitalna transformacija vplivala na število zaposlenih in njihove veščine, kateri poklici bodo še obstajali čez 20 let, kdo bo plačeval prispevke in kako se bo država soočila z navedenimi izzivi, je bilo le nekaj vprašanj, na katera so svoje poglede podali prof. dr. Janez Bešter, redni profesor Fakultete za elektrotehniko in predstojnik Laboratorija za multimedijo, mag. Boštjan Vasle, direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj in mag. Vojmir Urlep, dolgoletni predsednik uprave družbe Lek d.d..
V uvodnem nagovoru je Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, d.d., predstavila stanje drugega pokojninskega stebra v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami OECD, kot tudi skrbi, ali bosta digitalizacija in avtomatizacija pomenili še dodaten pritisk na javno pokojninsko blagajno, ki ima že danes občuten primanjkljaj. Izpostavila je nadaljevanje uspešnega poslovanja Pokojninske družbe A, d.d., ki je v letu 2017 presegla 250 milijonov evrov zbranih sredstev in 100% kumulativni donos na kritnem skladu zajamčenega donosa.
Digitalizacija ni samo tehnologija, ampak nov življenjski stil
Prof. dr. Bešter je v svojem predavanju izpostavil, da digitalizacija ne predstavlja samo nove tehnologije, ampak je povsem nov življenjski stil. Mlade generacije, ki so že odrasle s pametnimi telefoni in podobnimi napravami, dojemajo in uporabljajo tehnologijo povsem drugače, drugače razmišljajo in delajo, posledično se tudi drugače obnašajo in so povsem drugačni potrošniki, kot starejše generacije.
Digitalizacija je v določenih panogah ne samo disruptivna temveč prelomna. Obstajajo že novi poslovni modeli v povezavi z digitalno tehnologijo, ki so obrnili na glavo določene klasične panoge. Kot primer je navedel UBER, ki je z uporabo pametne tehnologije in novim poslovnim modelom obrnil na glavo tako klasično dejavnost, kot so taksi prevozi. Ne gre za to ali so nam te spremembe všeč, dejstvo je, da se dogajajo in to z veliko hitrostjo. Drugo pa je ali jih bomo znali izkoristiti oziroma jih bomo zaznali kot izziv, saj digitalna transformacija pomeni povsem nov digitalni model poslovanja in ne le prenovo tehnologij (IT). Ključna bo kadrovska funkcija in zaposleni bodo rabili prave veščine za izvedbo transformacije, morali bodo biti prilagodljivi in široko usmerjeni, inovativni. Če se bomo prilagodili, predstavlja digitalna transformacija veliko priložnost za Slovenijo.
Slovenija bo soočena z bistveno zmanjšano delovno aktivno generacijo
Mag. Boštjan Vasle, direktor UMAR je predstavil nedavno sprejeto strategijo dolgožive družbe, kot odgovor države na izzive starajoče se družbe, avtomatizacijo in fleksibilizacijo delovnih mest. Poudaril je spremembe starostne strukture prebivalstva v Sloveniji, s katerimi se že soočamo in ki se bodo v prihodnje še okrepile. Na eni strani bo število mladih ohranjeno na približno enakem nivoju, bistveno se bo povečalo število starejših, na drugi strani se bo bistveno zmanjšala delovno aktivna
generacija. Kljub tem demografskim spremembam lahko s primernimi prilagoditvami v širši družbi zagotovimo, da bomo tudi v prihodnje ohranili vsaj enako kakovost življenja, kot jo imamo danes.
Smo na začetku obdobja, ko lahko že začnemo govoriti o internetu živih bitji
Mag. Vojmir Urlep, dolgoletni predsednik uprave družbe Lek d.d., je predstavil pogled vodstva na procese digitalne transformacije in podal izkušnje iz prve roke, kako digitalna transformacija že poteka v farmacevtski industriji, eni od propulzivnejših panog, ki avtomatizacijo in digitalizacijo že dolgo uvaja. Izpostavil je, da ne le, da smo v obdobju interneta stvari (IOT), ampak smo že na začetku obdobja, ko lahko začnemo govoriti o internetu živih bitji, vključno z nami. Tehnologija nam že
nekaj let omogoča, da lahko preko podkožno vstavljenih čipov in senzorjev, v realnem času spremljamo določene biološke funkcije in procese človeka, ki se lahko posredujejo kontrolnemu centru, zdravniku, itd.
Avtomatizacija in digitalizacija pomenita veliko priložnost
Konferenco je sklenila okrogla miza vseh govorcev, ki jo je moderiral mag. Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A, d.d., na kateri so sodelujoči izpostavili še druge vidike digitalne transformacije, od davka na tehnologijo, preobrata veščin zaposlenih, umetne inteligence v zdravstveni diagnostiki, do strahov, ki jih vzbuja umetna inteligenca. Vsi govorci so se strinjali, da avtomatizacija in digitalizacija ne sme pomeniti le strahu pred izgubo delovnih mest, temveč da predstavlja veliko
razvojno priložnost, ki jo moramo izkoristiti in lahko privede do povečane produktivnosti in tudi novih delovnih mest. Če jo hočemo izkoristiti, se bomo morali znati hitro prilagoditi in pravilno vpeljati ne le nove tehnologije, temveč tudi nove poslovne modele. Uspeh oziroma usoda je v naših rokah.
Foto: Anže Furlan
