En.grids 016: Najkasneje septembra začetek projekta NEDO

»Predvidoma junija, julija ali najkasneje septembra naj bi stekel slovensko-japonski demonstracijski projekt pametnih omrežij (NEDO) oziroma njegova prva faza,« je na današnji konferenci o pametnih omrežjih En.grids 016, ki jo Energetika.NET organizira skupaj s Tehnološko platformo za pametna omrežja, razkril Uroš Salobir iz družbe ELES. Kaj to pomeni za slovenski elektroenergetski sistem in za naše gospodarstvo?

Kdo vse bo v projektu sodeloval, udeleženci osrednjega omizja današnjega dogodka še niso želeli razkriti. »Zavezali smo se k uporabi študije izvedljivosti, ki jo je naredil Spirit. To je za nas dobra osnova, da nam ni treba vseh pobud še enkrat pregledovati,« pa je dejal Uroš Salobir in dodal, da je glavi izziv projekta, da »začnemo z delom in japonskih partnerjev ne puščamo več čakati«. 

Projekt NEDO, ki bo stal več kot 30 milijonov evrov in trajal tri leta, so razdelili na več faz in izluščili stvari, ki jih lahko naredijo hitreje. »Prva faza projekta bi se morala odviti v sredini tega leta. To je tudi cilj, h kateremu teži ELES,« je povedal Salobir. Projekt sicer vodi Gregor Omahen, ki pri njem sodeluje že od samega začetka in zato pozna vse njegove podrobnosti. »Na našem ministrstvu smo zelo zavzeti, da se projekt nadaljuje, podpiramo tudi prizadevanja ELES-a. Vsi udeleženi imajo našo podporo,« pa je zatrdil Jože Dimnik z ministrstva za infrastrukturo (MzI).

Velik organizacijski izziv
»V Sloveniji trenutno poteka veliko projektov s področja pametnih omrežij, ki pa so vsi manjši,« je povedal Igor Papič, predsednik Tehnološke platforme za pametna omrežja. »Pri velikem demonstracijskem projektu NEDO gre v veliki meri tudi za organizacijski izziv – to bo največji projekt doslej v Sloveniji, ki nam bo prinesel nove informacije,« je opozoril. Udeleženci v projektu imajo številne želje, zavedajo pa se, da za uresničitev vseh nimajo dovolj denarja. »Demonstracijski projekt je filter za te želje, zato se moramo zavedati, da so razočaranja pri takšnem projektu povsem običajna. Če med demonstracijo ugotovimo, da nekaj deluje, to uporabimo, če vidimo, da koncepti, ki smo si jih zamislili, ne delujejo, jih opustimo,« je pojasnil Papič. Skozi demonstracijski projekt se bo torej pokazalo, katere so tiste dobre prakse in produkti, ki jih je smiselno uporabiti na trgu.

ELES je koordinacijo projekta prevzel konec leta 2015 in, kot je povedal Salobir, čutijo »močno podporo«, pa tudi sodelovanje z vsemi je »na zavidljivi ravni«. Pogovarjajo se z vsemi distribucijami pa tudi industrijskimi partnerji. Dodal pa je, da ne smemo vsega staviti le na en projekt, ampak se moramo ozirati okrog, se povezovati, tudi s partnerji iz EU. »Vem, da veliko takih projektov že obstaja. Glede na to, kaj vse se nam obeta, moramo iskati tudi nove priložnosti in se ne ustaviti le na slovensko-japonskem projektu.

Vključili bodo tudi mesta
Projekt NEDO bo, tako Salobir, zelo velik zalogaj. »Če se bodo vsi faktorji poklopili, če bo japonski partner dobil vse tisto, kar pričakuje, če bo ELES svoje korake lahko zagovarjal pred Agencijo in če bo finančna konstrukcija zadostila potrebam, bo projekt julija, avgusta ali najkasneje septembra prišel do medijev kot velika pompozna novica,« je napovedal. »To bo zelo velik zalogaj, potrebovali bomo veliko virov, veliko ljudi bo treba vključiti. Brez tesnega sodelovanja ELES-a in distribucij ne bo šlo, treba bo vključiti tudi mesta,« je orisal Salobir in dodal, da je eden od pomembnih ciljev projekta tudi ta, da njegove izsledke lahko prenesemo v tujino. »Namenjen je temu, da ga znajo potem podjetja skozi tehnologije tržiti. Ko izbiramo partnerje, pazimo, da imajo v ozadju nek potencial. Da nam dokažejo, da bodo to lahko tudi v resnici tržili.«

Premalo denarja za naložbe
Čeprav elektrodistribucijska podjetja že nekaj časa opozarjajo na pomanjkanje sredstev za naložbe, so udeleženci omizja (poleg Papiča, Dimnika in Salobirja so v pogovoru sodelovali še Duška Godina iz Agencije za energijo, Boris Žitnik z Elektroinštituta Milan Vidmar, Gregor Pipan iz družbe Xlab, Bojan Luskovec iz Elektro Gorenjska in Stojan Kokošar iz družbe Kolektor Sisteh) prepričani, da težav s financiranjem več kot 30 milijonov evrov vrednega projekta ne bo. 

»Avtomatika pametnega omrežja zahteva svoja vlaganja, na drugi strani smo gospodarske družbe zavezane k odgovornosti do delničarjev,« je priznal Luskovec in dodal, da trenutno elektrodistribucije kar uspešno krmarijo med vsemi dejavniki.

»Pomanjkanje sredstev je vedno prisotno, pa vendar smo glede na kakovost omrežja v zgornji polovici evropski držav,« je dejal Luskovec. Prepričan je, da bo uvajanje pametnih omrežij zahtevalo še »robustnejša omrežja, ki ne bodo cenejša, zato bodo potrebna velika vlaganja«. Razkorak med naložbami in potrebami ostaja, a distribucije so predvidene naložbe prilagodile poslovnim načrtom. »Imamo vizijo za naprej in spodbujamo razvoj,« je zagotovil Luskovec.

Jože Dimnik je poudaril, da je vlada nakazala smer v pametna omrežja, nakazala je, kaj pričakuje na tem področju, »izvajalec gospodarske javne službe in agencija pa sta akterja, ki izvajata projekte«. »Na tem področju se kot regulator dobro zavedamo svoje vloge,« je odgovorila Duška Godina. »Eden od ključnih ciljev je spodbujanje takšnega vlaganja v omrežja, da imajo od tega koristi predvsem končni odjemalci. Ni naša vloga, da povemo, kam se bo investiralo, to je vloga države. Naša vloga je, da zagotovimo sredstva za to, v kar se je država zavezala, da bo investirala,« je dejala Godina in dodala, da zagotavljajo dovolj sredstev za sledenje ciljev, ki so zastavljeni.

Tudi Boris Žitnik je ocenil, da je današnji elektroenergetski sistem stabilen in dobro deluje. »V prihodnosti, če ne bomo postopali pravilno, bi sicer lahko prišlo do težav, a verjamem, da bomo ustrezno in pravočasno ukrepali,« je dejal.

Distribucije pripravljene na NEDO
Bojan Luskovec je prepričan, da so distribucijska podjetja na projekt pripravljena, da pa se odpira vprašanje, koliko so na pametna omrežja pripravljeni odjemalci. »Ti bodo morali imeti višje zahteve,« je opozoril.

»Transformacija trga zahteva aktivno vlogo odjemalcev, a se to zagotovo ne bo zgodilo samo po sebi,« je prepričana prva dama Agencije za energijo Duška Godina. »Pot je jasno začrtana v smer investiranja v pametna omrežja, če bomo želeli doseči cilje, ki si jih je zastavila država in EU, pa bo treba več narediti na osveščanju odjemalcev. Moramo jih dovolj motivirati. Struktura cene, ki jo plačujejo odjemalci, je trenutno takšna, da lahko zdaj odjemalci s svojo aktivnostjo le malo vplivajo na njeno znižanje. O teh elementih bomo morali razmisliti,« je dejala Duška Godina. 

Da uporabniki prepoznajo dobre in koristne novosti, pa je prepričan Uroš Salobir. »Če odjemalcem ponudimo prave ideje in prave programe, jih zlahka prepričamo,« je dejal in dodal, da se je pri uvajanju novosti smiselno usmeriti najprej na večje odjemalce. »Ko ti vidijo, da zadeva deluje, se jim drugi sami pridružijo,« je dejal. 

Da bodo imela od projekta NEDO koristi tudi slovenska podjetja, sta na omizju potrdila Gregor Pipan iz družbe Xlab in Stojan Kokošar iz družbe Kolektor Sisteh. »Koncern Kolektor proda blizu 100 milijonov evrov opreme in storitev na področju energetike, veliko tudi odjemalcem, ki so močno vezani na rabe električne energije. Vsi projekti, ki imajo značaj razvoja pametnih omrežij, imajo zato za nas pomembno vlogo,« je dejal Kokošar.

Skozi projekt bi radi preizkusili že razvite produkte in nove tehnologije ter si odprli vrata za trženje. »Rast Kolektorja je določena v strateškem planu, kot koncern dosegamo slabih 500 milijonov evrov prometa, do leta 2019 pa naj bi se znesek povzpel na 750 milijonov evrov,« je napovedal Kokošar.

Tudi Gregor Pipan je prepričan, da so pametna omrežja področje, kjer lahko s pomočjo informacijske tehnologije naredimo velik korak naprej. »Za nas projekt pomeni širitev portfolija naših storitev, kar nam bo omogočilo rast,« je povedal. »Na japonskem trgu smo s svojimi izdelki prisotni že več kot pet let. S produkti pametnih omrežij želimo priti tudi v druge države,« je dejal Pipan.

Demonstracijski projekt tudi za elektromobilnost?
Eno od pomembnih področij, ki bo imelo velik vpliv na elektroenergetski sistem, je zagotovo tudi elektromobilnost. Boris Žitnik je prepričan, da ima ta velik potencial, saj kar 40 odstotkov vse energije, ki jo porabimo v Sloveniji, porabimo v prometu. Ocenil je, da bi bilo smiselno tudi na tem področju pred množično uvedbo električnih vozil naprej »preizkusiti teren« s pomočjo demonstracijskih projektov. 

Bojan Luskovec je opozoril, da pri električni mobilnosti ne smemo narediti takšne napake, kot smo jo pri uvajanju fotovoltaike. Ocenil je, da je trenutno v Sloveniji več polnilnic kot je registriranih električnih avtomobilov in da je infrastruktura »pripravljena na ekspanzijo, če bi do nje prišlo«. »Nikar pa te ekonomije ne pokvarite z nepravilnimi subvencijami,« je opozoril predstavnike vlade. Tudi Papič se strinja, da elektroenergetski sistem ni ovira za razvoj električne mobilnosti. »Če bodo proizvajalci električnih avtomobilov hitro spustili cene, se lahko število električnih avtov hitro zviša. Takrat se bo elektroenergetski sistem moral prilagoditi.«

»Energetski koncept v prvem obdobju polovico električnih avtov, v drugem pa, da bodo v naši državi vsi avti električni,« je povedal Dimnik. Ocenil je, da utegne biti v tem primeru, če bi do velikega porasta res prišlo, izziv priključna moč, saj naj bi se v nekaterih manjših krajih pojavila potreba po njenem povečanju.

»Tu bo prišlo do izraza pametno omrežje – da torej avti, če bodo priključeni istočasno, ne bodo imeli zahteve za istočasen odjem iz omrežja,« je dejal. Salobir pa je opozoril, da tudi če imamo tehnične rešitve, to ne pomeni, da bo šlo vse gladko in brez težav. »Če bo na primer prišlo do napačnega poslovnega modela, bi lahko imeli še večje težave kot pri sončnih elektrarnah. Treba bo torej paziti tudi na poslovne modele,« je dejal.

Ekipa Energetike.NET