Februarski podatki o industrijski proizvodnji in blagovnem izvozu so nas nekoliko razočarali. V predelovalnih dejavnostih je bila industrijska proizvodnja medletno nižja za 1,6 %, v prvih dveh mesecih je bila tako nespremenjena (0,1 %). Po 1,8-odstotni rasti v januarju smo pričakovali 2-odstotno rast, ki pa je vsaj po prvi objavi podatkov izostala. Nekoliko bolj podroben vpogled v sektorska gibanja pokaže, da je upadla predvsem proizvodnja v visokotehnološki (-9,4 %) in nizkotehnološki dejavnosti (-1,9 %). V prvi skupini dejavnosti je to posledica nižje proizvodnje v farmacevtski dejavnosti (podatki so sicer zaupni, vendar ta dejavnost predstavlja večji del visokotehnoloških dejavnosti).
Pri nizkotehnološki dejavnosti je padec posledica prenosa dela proizvodnje večjega podjetja v usnjarski industriji (za kupce v avtomobilski industriji), delno tudi v proizvodnji oblačil. Visoke (nepričakovane) padce v poslovanju so v februarju beležili v dejavnosti proizvodnje papirja (-15 %), nekovinskih mineralnih izdelkov (-16 %), motornih vozil (-10 %) in drugih vozil in plovil (-11 %). V proizvodnji kemikalij, kemičnih izdelkov, gum in plastičnih mas je bila rast višja (7-9 %), upočasnila pa se je v proizvodnji elektronskih in optičnih izdelkov (3,6 %) ter električnih naprav (4,7 %), kar po naši oceni izvira tudi iz slabše dosegljivosti vhodnih izdelkov (polprevodniki, druge komponente).
Po šibkem januarju (izvoz je upadel za 2,8 % medletno) se je februarja izvoz blaga kljub enemu delovnemu dnevu manj (v februarju 2021: 19 delovnih dni in v februarju 2020: 20 delovnih dni) okrepil (+2,6 %), vendar manj od naših pričakovanj (+4,0 %). Izvoz v države članice EU je bil medletno še nižji za 2,7 %, v države nečlanice EU pa je bil višji za 14,7 %.
Trg dela vse krepkejši
Zavod RS za zaposlovanje je v torek (6. 4.) objavil uradne podatke o številu registrirano brezposelnih v mesecu marcu. Ob koncu meseca je njihovo število znašalo 82.600, kar je bilo 6 % več kot marca 2020. Kljub temu to predstavlja izdatno izboljšanje, saj je bilo še v januarju in februarju njihovo število medletno višje za 15 oz. za 14 %. Število brezposelnih sestavljajo vsi tisti, ki so že bili v tem statusu v preteklosti in so ga zadržali, ter tisti, ki so se na zavod prijavili, zmanjšano
za tiste, ki so se odjavili. V marcu je bil medletno nižji predvsem priliv (-42 %), medtem ko je bila rast odliva (+34 %) visoka. 80 % odjavljenih je našlo zaposlitev, 20 % se jih je odjavilo iz drugih razlogov (najpogosteje upokojitve). Do 7. aprila je število registrirano brezposelnih dodatno še upadlo, na 81.600 oseb. Po ocenah Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS naj bi bilo maja na čakanju na delo okoli 45.000 zaposlenih (5 % vseh), zato pozivamo
Vlado, da ta ukrep s sklepom podaljša.
Presežna umrljivost februarja celo negativna
V Sloveniji se je v februarju 2021 po začasnih podatkih rodilo 1.297 otrok, kar je 27 ali 2 % manj kot v februarju 2020. V istem obdobju je umrlo 1.848 prebivalcev Slovenije, to je 41 ali 2,2 % manj kot v februarju 2020. Presežna umrljivost je bila tako po več mesecih visokih vrednosti februarja negativna (-0,9 %). To pomeni, da je v omenjenem obdobju umrlo za 0,9 % prebivalcev manj kot povprečno v enakem obdobju v letih 2015–2019. V prvih treh tednih marca 2021 je umrlo 1.305 prebivalcev
Slovenije, kar je bilo 1 % več kot lani v tem obdobju (1.291). Na osnovi teh podatkov lahko trdimo, da se je umrljivost prebivalstva zmanjšala, tako zaradi boljšega obvladovanja zapletov pri COVID-19 epidemiji kot verjetno manjše pojavnosti drugih nalezljivih bolezni med starejšim prebivalstvom.
Marčevske prve registracije vozil hitro navzgor
Marca 2021 je bilo prvič registriranih 7.067 novih avtomobilov, kar je 46 % več kot februarja in 157,6 % več kot v enakem obdobju lani, ko so avtosaloni zaradi prvega vala epidemije morali zapreti vrata. V prvih treh mesecih 2021 je bilo registriranih 16.291 novih avtomobilov, kar je bilo za 12,3 % več kot v prvem trimesečju lani. Poznavalci v industriji menijo, da je rast posledica višje prodaje pravnim osebam in enodnevnih registracij, medtem ko je trg fizičnih oseb še v zaostanku za 7 %,
kar je posledica tudi zapoznelih dobav in omejitev v proizvodnji.
Aktualni podatki o stanju v gospodarstvu v skladu s pričakovanji
Poraba električne energije je bila v četrtem tednu marca medletno večja za 5 % (v 3. za 2 %), v primerjavi z enakim tednom predkriznega leta 2019 pa je bila nespremenjena. Razloge za takšna gibanja pripisujemo zlasti učinku osnove - ponovni sprostitvi ukrepov v obalno-kraški regiji in odprtju teras gostinskih lokalov še v primorsko-notranjski regiji. Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil v četrtem tednu marca medletno večji za 81 %, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 pa
za 5 %. Med 22. in 28. marcem je bil promet domačih vozil medletno večji za 34 %, promet tujih pa za 138 %. Promet tovornih vozil je bil glede na primerljivi teden v letu 2019 nekoliko večji (pri domačih za 8 %, pri tujih pa za 3 %). Vir: UMAR
Februarski podatki o kreditiranju gospodarstva šibki
Na področju kreditiranja so bila februarja gibanja podobna predhodnim mesecem. Skupna posojila nebančnemu sektorju so bila medletno nižja za 1 %. Šibko ostaja predvsem kreditiranje podjetij, kjer se je upad obsega posojil februarja dodatno poglobil (-2,8 %). Pri kreditiranju prebivalstva se je obseg stanovanjskih posojil februarja medletno nadalje povečal (3,8 %), medtem ko se je obseg potrošniških posojil še nekoliko zmanjšal (-8,3 %). Preliminarni podatki za marec sicer kažejo okrog
50-odstotno rast tako novoodobrenih stanovanjskih kot novoodobrenih potrošniških posojil glede na mesečno povprečje v letu pred tem. K temu je prispeval učinek osnove oz. zaprtje gospodarstva v spomladanskih mesecih 2020. Rast vlog gospodinjstev se je februarja medletno zvišala na 12,5 %, nadpovprečna pa ostaja tudi rast vlog podjetij, ki je znašala 19,6 %. K skupnemu letošnjemu povečanju vlog (610 mio EUR) so prispevale predvsem vloge gospodinjstev (622 mio EUR). Vir: Banka Slovenije.
Visok primanjkljaj predvsem posledica izrednih ukrepov
Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih treh mesecih 2021 znašal 1,3 milijarde EUR, kar je skoraj polovica predvidenega primanjkljaja za celo leto 2021. Brez neposrednega učinka COVID ukrepov bi primanjkljaj v prvih treh mesecih znašal 432 mio EUR. Občutnejši primanjkljaj v prvem četrtletju je sicer običajen predvsem zaradi zapadlosti plačila obresti na državni dolg, a je bil v prvih treh mesecih letos okoli dvakrat večji kot v enakem obdobju lani. V prvih treh
mesecih 2021 je skupni neposredni učinek COVID ukrepov znašal 869 mio EUR, od tega večina na odhodkovni strani (854 mio EUR). Ukrepi za ohranjanje delovnih mest so predstavljali tretjino neposrednega učinka (300 mio EUR), ukrepi za tekoče delovanje javnih storitev podobno (290 mio EUR), ukrepi za zagotavljanje likvidnosti pa dobro četrtino (230 mio EUR). Znotraj zadnje skupine je izstopal pomen povračila fiksnih stroškov v višini 200 milijonov EUR.
Skupni neposredni učinek COVID ukrepov od marca 2020 do marca 2021 znaša 3,3 milijarde EUR (6,9 % BDP), skupni obseg z upoštevanjem potencialnega učinka na rezultate državnega proračuna iz naslova poroštev, likvidnostnih kreditov in odlogov plačil kreditnih obveznosti pa 3,8 milijarde EUR. V ukrepe za ohranjanje delovnih mest je bilo po začasnih podatkih januarja 2021 vključenih 55.500 zaposlenih oziroma 7,1 % vseh zaposlenih, kar je najmanj od začetka drugega vala epidemije oktobra lani. Temeljni dohodek za mesec januar je prejelo 31.500 oziroma okoli 40 % vseh samozaposlenih. Vir: Fiskalni svet.
Cepilni optimizem na vrhuncu v ZDA
Aktualno ameriško razpoloženje v storitvah in industriji je rekordno visoko. Proizvodnji indikator je bil najvišji po letu 1984 in v marcu je v ZDA nastal 1 milijon več delovnih mest. Okoli tretjina teh je nastala v sektorju gostinstva oz. turizma. V storitvah pa razpoloženje še nikoli ni bilo višje, kar izvira iz večanja precepljenosti domače populacije in visoke rasti domačega letalskega prometa. Vsak dan se število cepljenih Američanov poveča za 3 milijone (Američanov je skupaj 330
milijonov). Jenet Yellen, aktualna sekretarka ameriške zakladnice (primerljivo z ministrom za finance) in bivša guvernerka FED (2014-2018), je podprla Bidnov predlog o uvedbi minimalnega davka na dohodke pravnih oseb in napovedala, da bodo v ta namen ZDA pristale na mednarodno sodelovanje. Običajno to pomeni, da odločitev ni sprejeta v manj kot 2-3 letih.
Svetovni denarni sklad (IMF) je pričakovano »popravil« napovedi
Podobno kot OECD je tudi IMF dvignil svoje relativno previdne obete (zadnji so bili iz januarja 2021) ter svetovnemu gospodarstvu napovedal 6-odstotno rast BDP. Ključni razlog za dvig pričakovanj leži v veliki fiskalni podpori gospodarstvom, načrtovanem hitrem cepljenju v ZDA in drugod v 2. polovici 2021 in prilagoditvi gospodarstva novim razmeram. Ob tem ne gre spregledati, da so bili za leto 2020 pri Svetovnem denarnem skladu preveč pesimistični in je BDP dejansko upadel za 1,1 odstotne
točke manj kot so predvideli. To na prvi pogled zveni malo, znaša pa ta razlika 20-kratnik slovenskega BDP.
Potreba po skrajšanjem delovnem času v Nemčiji upada
Nemški IFO ocenjuje, da je bilo marca na skrajšanem delovnem času v Nemčiji 2,7 milijona zaposlenih (2,9 milijona v februarju) oz. 8 % vseh. Zmanjšal se je predvsem v industriji (s 494 na 436.000 ljudi oz. na 6,3 % vseh). Kljub znižanju teh potreb v sektorju gostinstva in turizma ta delež v tej dejavnosti ostaja visok (polovica vseh zaposlenih), visok je še v trgovini (16 % vseh v sektorju oz. 718.000).
Nemški avtomobilisti brez velikih načrtov o novem zaposlovanju
Nemški sestavljavci osebnih vozil in dobavitelji so svoj marčevski poslovni položaj (7,9) ocenili kot precej boljšega kot v februarju (0,4). Stopnja naročil se je povečala, izvozna pričakovanja prav tako, medtem ko so se pričakovanja o prihodnosti nekoliko poslabšala, vendar ostajajo znatno pozitivna. Kljub rasti poslovanja pa naj se zaposlovanje v avtomobilski industriji ne bi povečalo, predvsem zaradi strukturnih sprememb, s katerimi se sooča tudi nemška avtomobilska industrija.
Carinske vojne morda še niso povsem končane
Predstavnica ameriške pogajalske skupine za trgovino je ocenila, da bi lahko ZDA sprejele uvedbo 25 % carin na proizvode določenih evropskih držav, v kolikor bodo te uvedle davek na digitalne storitve, katerega plačnik bi bile pretežno ameriške multinacionalke. O uvedbi tega davka razmišljajo v Avstriji, Italiji, Španiji ter v Združenem kraljestvu. Carine bi lahko bile uvedene na proizvode teh držav, in sicer na izdelke iz bakra, stekle izdelke, vezja, oblačila, torbice ter kozmetiko.
Pretekli mesec naj bi se sicer ZDA zavezale, da se bodo o digitalnem davku pogovarjale na nivoju OECD.
Brezposelnost v območju evra stabilna
Stopnja anketne brezposelnosti v območju evra se je februarja ohranila na podobni ravni kot januarja (rahla revizija za naveden mesec, z 8,2 na 8,3 %). To dokazuje, da drug val ni bistveno spremenil situacije na trgu dela. Brezposelnost je tako le nekoliko nad predkrizno ravnjo, medtem ko naj bi dogovorjena rast plač v 2021 bila nižja kot v 2019. Kazalci pričakovanega zaposlovanja se izboljšujejo pri ključnih evropskih državah od marca naprej, vendar inflacijskih pritiskov s trga dela ni
pričakovati. Sheme za podporo trgu dela ohranjajo okoli 5 % delovnih mest, odprto pa je vprašanje, kaj bo prineslo odpiranje gospodarstva ter počasna ukinitev teh shem. Verjetnejši scenarij je njihovo preoblikovanje.
