Z vrsto koristnih in merljivih lastnosti je les zelo uporaben gradbeni material. Odlikuje se z nizko težo in veliko nosilnostjo, odličnimi trdnostnimi in izolativnimi lastnostmi, zato je primeren tudi za gradnjo javnih stavb zahtevnejših, večjih dimenzij, je bilo pred dnevi povedano na forumu Bivanje z lesom – SloWOODlife. Forum je letos potekal na temo gradnje lesenih javnih stavb v trajnostnem športnem centru Squashland v Ljubljani, ki velja za prvi leseni squash center na svetu, udeležilo pa se ga je več kot 80 udeležencev.

Na forumu, ki v Sloveniji predstavlja enega odmevnejših dogodkov na področju spodbujanja prepoznavanja lesa kot visokokakovostne dobrine, so predavatelji iz Univerze na Primorskem – InnoRenew CoE, Univerze v Ljubljani in Maribora, predstavniki podjetij in arhitekturnih birojev, ki delujejo na področju lesene gradnje, osvetlili področje trajnostne gradnje z vidika energetske učinkovitosti in varovanja naravnih virov ter zdravih bivalnih razmer. Izpostavili so, da gradnja v lesu predstavlja najvišji standard grajene kulture, saj je les edini gradbeni material, ki ima pozitiven ogljični odtis. Poleg izjemnih uporabnih in estetskih lastnosti se les ponaša z dejstvom, da je predvsem obnovljiv vir in je edina alternativa za trajnostno preobrazbo. Namen foruma je bil opozoriti na kompleksnost lesene gradnje in ustvariti priložnost za komunikacijo med različnimi strokami, znanostjo in gospodarstvom ter nagovoriti tudi širšo javnost.

Gradnja z lesom je časovno hitrejša, energetsko veliko učinkovitejša in bivalno prijaznejša od klasične gradnje in tudi zaradi hitrega razvoja novih materialov in polizdelkov vse bolj postaja sinonim za sodobno in okolju prijazno gradnjo. »Tovrstna gradnja tudi nima več konstrukcijskih omejitev. Po Evropi se že gradijo številni večnadstropni stanovanjski objekti in večje javne stavbe iz lesa. Ta trend je zajel tudi Slovenijo, kjer je v zadnjem obdobju skokovito poraslo tako število podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo montažnih stavb in lesenih konstrukcij, kot tudi zgrajenih javnih lesenih objektov. Med njimi je največ vrtcev, osnovnih šol, športnih dvoran in objektov širšega družbenega pomena,« je uvodoma pojasnil Anton Danilo Ranc, generalni direktor direktorata za lesarstvo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dodal je, da gre zasluge za opazen porast lesene gradnje pripisati tudi sprejemu ustrezne zakonodaje in strateških dokumentov na tem področju.

Arhitekt Janez Koželj je izpostavil, da je pri nas še vedno vsak malo večji ali zahtevnejši objekt iz lesa unikatna, poskusna gradnja, ki pomaga pridobivati dragocene izkušnje in spodbuja k iskanju novih priložnosti in rešitev. Še posebej javne zgradbe in objekti iz lesa so pri nas neke vrste raziskovalni projekti, ki so rezultat posebnih okoliščin. »Sodobna arhitektura in inženirstvo se soočata s povsem novimi nalogami, kot so podnebne spremembe, varčevanje z energijo in uporaba obnovljivih virov. Tako postaja gradnja z lesom, ki je poleg izjemnih uporabnih in estetskih lastnosti predvsem obnovljivi vir, pravzaprav edina alternativa za trajnostno preobrazbo mest.«

»Čeprav se gradnje v lesu še vedno drži precej stereotipov, predvsem da je bistveno dražja od klasične, so v zadnjem času ljudje tudi zaradi montažne gradnje in sovpadanjem le te s sodobnimi načeli in vrednotami, začeli tovrstno gradnjo vse bolj sprejemati. Pri javnih stavbah gre trend rasti nekoliko počasneje, še največji preboj med njimi so naredili izobraževalni objekti, predvsem vrtci,« je poudaril arhitekt dr. Jure Kotnik. Znanstvene študije namreč kažejo na primernost lesene gradnje za izobraževalne objekte, saj les ugodno vpliva na srce, ožilje, živčni sistem in izboljšuje kakovost življenja.

Lenka Kavčič, arhitekta, je izpostavila, da kljub zeleni in trajnostni usmeritvi našega gospodarstva ne premoremo javnih stavb, ki bi les kot tradicionalen gradbeni material uporabljale na sodoben, času primeren način. Pretežni del javnega stavbnega fonda v Sloveniji po njenih besedah namreč predstavljajo vrtci, nekaj telovadnic, večjih športnih objektov, prileskov k šolam, razglednih stolpov in opazovalnic, javnih stavb pa je še vedno premalo.

V svetu je že dlje časa prisoten trend gradnje visokih lesenih stavb, trenutno najvišja čista lesena stavba na svetu Mjøstårnet na Norveškem v višino meri več kot 85 metrov in ima 18 etaž, je dejal doc. dr. Iztok Šušteršič, InnoRenew CoE. »Ekipe strokovnjakov, ki sodelujejo pri tovrstnih projektih, resnično dobro poznajo to specifično področje lesene gradnje in vse posebnosti, ki sodijo zraven, saj je projektiranje lesenih konstrukcij bistveno bolj zapleteno, kot pa projektiranje armiranobetonskih ali jeklenih. Tudi slovenski strokovnjaki smo na tem področju v samem svetovnem vrhu.«

Veliko zanimanja je poželo predavanje o finskih lesenih hišah ter tamkajšnji zakonodaji. Finski arhitekt Aarne Johannes Niemelä je pojasnil, da je bil na Finskem beton dobro stoletje obravnavan kot trajna rešitev za izboljšanje požarne varnosti, v zadnjem času pa lesena konstrukcija spet postaja pomembna alternativa betonu in jeklu. »Finska je na začetku novega tisočletja pričela s prvim programom za spodbujanje lesene gradnje in od tedaj potekajo številni pilotni projekti med večjimi mesti in ministrstvom za okolje. Njihova skupna značilnost je počasen začetek in potek, v zadnjem času pa je opaziti napredek tudi na tem področju, saj naj bi lesena gradnja prepričala tako institucionalne vlagatelje kot tudi povprečne kupce stanovanj, zato tudi že v številnih finskih mestih na obrobju potekajo projekti lesene gradnje.«

Udeleženci so med drugim lahko veliko izvedeli tudi o ključni vlogi gozdarskega sektorja v krožnem bio-gospodarstvu – akciji WoodCircus, o novih dimenzijah arhitekturnega ustvarjanja pri leseni gradnji večstanovanjskih javnih objektov, pomenu zaščite lesa v notranjih prostorih, predstavljene so bile tudi izkušnje z bivanjem v lesenem objektu (v lesenem prizidku Biotehniške fakultete v Ljubljani) ter znanstveno raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, ki naj bi ga zgradili v Izoli in bo največja lesena gradnja v Sloveniji doslej. V okviru dogodka je potekala tudi okrogla miza na temo lesene gradnje v luči podnebnih sprememb. Sogovorniki na njej so se strinjali, da lahko kreativnost arhitektov, znanje in inovativnost statikov ter konstruktorjev in kakovost slovenskih izvajalskih podjetij pripeljejo slovensko gradbeništvo na popolnoma novo pot trajnostne lesene gradnje.

Forum je ponovno pokazal, da sodobna gradnja z lesom zahteva primerno znanje in obvladovanje tehnike gradnje, ki je povezana s premišljeno uporabo in spoštovanjem naravnega gradiva, kot tudi z natančno obdelavo in izvedbo. Lesena zgradba je razgradljiva brez ostanka, brez odpadkov in škodljivih emisij. V kontekstu prave alternative v boju s podnebnimi spremembami lahko govorimo o lesu kot o materialu, ki zagotavlja trajnostno gradnjo in predvideva čim manj posegov v prostor.

Javna agencija SPIRIT Slovenija v okviru organizirane promocije lesa in lesnih izdelkov z različnimi aktivnostmi krepi zavedanje o lesu in njegovi kulturni razsežnosti ter spodbuja uporabo lesa tako pri gradnji objektov, kot pri uporabi v vsakdanjem življenju ter usmerja pozornost širše domače in tuje javnosti na kakovostno arhitekturo.

Organizator dogodka je bila javna agencija SPIRIT Slovenija v sodelovanju in s finančno podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo – Direktorat za lesarstvo. Koordinator aktivnosti foruma sta Agencija Lotos in uredništvo revije VARČNA HIŠA. lesena. montažna. eko.

Foto: Agencija LOTOS