V Tehnološkem parku Ljubljana so včeraj otvorili Park gazel, ki je prvi park v Sloveniji namenjen podjetnosti. Ob 20. obletnici Dnevnikovega projekta spodbujanja rasti slovenskega podjetništva Gazela ga posvečajo najboljšim hitro rastočim podjetjem – zlatim gazelam. Slavnostni dogodek so Dnevnik, Tehnološki park Ljubljana in Mestna občina Ljubljana sklenili z odkritjem digitalnega obeležja in časovno kapsulo, v katero so podjetniki shranili sporočila za zanamce.
V nastajajočem Parku Gazel bodo stale klopi s tablicami – obeležja slovenskih podjetij, zlatih gazel iz let 2001-2019, ki jih odlikujejo poslovna drznost, inovativnost in mednarodna uspešnost. Park središči digitalno obeležje, stiliziran obelisk iz nerjavečega jekla z velikim zaslonom, kjer se bodo prikazovala aktualna sporočila o poteku projekta v tekočem letu in kratka zgodovina z navedbami in opisom dosedanjih prejemnikov priznanja zlata gazela. V temelj obeležja so vgradili časovno kapsulo, v kateri so za prihodnje generacije shranili sporočila podjetij in podpornikov, ki so neizbrisno zaznamovali projekt Gazela v njegovih dosedanjih dvajsetih letih.
Gazele: simbol slovenske podjetnosti
Miran Lesjak, odgovorni urednik časnika Dnevnik, ki izvaja vsakoletni izbor najboljših hitro rastočih podjetij Gazela, je na današnji otvoritvi poudaril, da je projekt v minulih dveh desetletjih postal blagovna znamka slovenske podjetniške kulture: »Pri gazelah cenimo lastnosti biti hiter, drugačen in inovativen. Od tod tudi ideja, da je potrebno gazele umestiti v javni spomin. Prepričani smo namreč, da so gazele simbol slovenske podjetnosti. Danes o podjetništvu in podjetnosti ni mogoče
razmišljati, ne da bi se vsaj dotaknili podjetij, ki so hitra, dinamična, inovativna, družbeno odgovorna in tudi v družinski lasti. To so gazele.«
Prvi park namenjen podjetnosti v Sloveniji
Dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka Ljubljana, pa je izpostavil, da so gazele prvaki in gladiatorji, ki na globalni ravni borijo bitke s stokrat večjimi od sebe in zmagujejo: »Ta park je posvečen gazelam, osvajalcem sveta in podjetnosti. Postavljamo ga kot prvi park, namenjen podjetnosti v Sloveniji. In to je ogromna kulturna sprememba. S tem sporočamo, kakšno dodano vrednost gazele ustvarjajo na vsakega zaposlenega, kakšne vrhunske kompetence imajo, da se borijo na globalni ravni
in zmagujejo. Te kompetence prinašajo v Slovenijo in od njih se širijo med ostale. Gazele plemenitijo našo družbo.«
V podjetjih zmaguje socialni kapital
Nastopil je tudi župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković: »Zame velja premisa, da v vsakem podjetju, bodisi zasebnem, privatnem, družinskem in drugih, zmaga socialni kapital. Ta je na prvem mestu. Vse ostalo je posledica dobrih odnosov, znanja in volje po zmagi. Ko uspeš prepričati sodelavce, da želijo zmagati, si zmagal tudi sam.«
Zlate gazele dosegajo dvakrat višjo dodano vrednost na zaposlenega od povprečja gospodarstva
Osemnajst slovenskih podjetij, ki so v 19 letih izbora prejela najvišje priznanje zlata gazela – eno od podjetij je ta naziv prejelo dvakrat – je po bilančnih podatkih za leto 2019 v povprečju doseglo kar 99.260 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. V slovenskem gospodarstvu je dodana vrednost za več kot polovico nižja in znaša le 46.500 evrov na zaposlenega.
Miha Vrbinc, predsednik organizacijskega odbora Gazela, se je na današnjem dogodku pridružil vsem izrečenim zahvalam in izrazil posebno hvaležnost vsem partnerjem projekta Gazela: »Posebna zahvala gre dolgoletnim partnerjem projekta, ki so mu ostali zvesti tudi lani, ko izbora nismo uspeli izpeljati na način in v obsegu kot v preteklih letih.«
Zlate gazele v letih od 2001 do 2019 so naslednje: ENGROTUŠ, d. d., BOFEX, d. o. o., HALCOM, d. d., KEKO VARICON, d. o. o., ENGROTUŠ, d. d., DAT – CON, d. o. o, ELEKTRONČEK, d. o. o., Instrumentation Technologies, d. o. o., LUMAR IG, d. o. o., KRKA, d. d., KLS Ljubno, d. o. o., DEWESoft, d. o. o., KNAUF INSULATION, d. o. o., PLASTIKA SKAZA, d. o. o., RLS, d. o. o., NiceLabel/Euro Plus, d. o. o., TEHNOS, d. o. o., MEBOR, d. o. o., Virs, d. o. o.
O projektu Gazela
Izbor hitro rastočih se je pod okriljem Gospodarskega vestnika začel leta 1991, ko so bila prvič predstavljena najbolj dinamična slovenska podjetja. V naslednjih letih je nastala prva lestvica petsto najhitreje rastočih podjetij, pravi vzlet pa je projekt Gazela doživel leta 2001, ko je bil nadgrajen s šestimi regijskimi in nacionalnim izborom najboljših najhitreje rastočih – takrat se je uradno začela pisati tudi njegova zgodovina. Leta 2003 je izbor postal največji poslovni dogodek v
Sloveniji, katerega namen je promovirati poslovno drznost, inovativnost in mednarodno uspešnost slovenskih podjetij. Družba medijskih vsebin Dnevnik je projekt sprejela pod svoje okrilje ob koncu leta 2005. Od takrat je pri ocenjevanju nominirancev za priznanje gazela močnejši poudarek na dinamični rasti, ki je obenem tudi trajnostno naravnana osnova za ocenjevanje podjetij pa je njihova uspešnost oziroma rast v zadnjih petih letih.
Foto: Bojan Velikonja za Dnevnik
