V prostorih JP CČN Domžale – Kamnik so v okviru Kompetenčnega centra za vodarstvo (KOCKVA) v juniju organizirali strokovno izobraževanje na temo malih komunalnih čistilnih naprav v velikosti do 2000 populacijskih enot, ki bo predstavljajo kar 40-odstotni delež načina čiščenja odpadnih voda v Sloveniji.
Gospodinjstva, ki niso priključena na sistem javne kanalizacije, glede na lokacijo individualnih hiš ali večstanovanjskih enot v strnjenih naseljih namesto greznic uporabljajo male komunalne čistilne naprave različnih velikosti, ki jih na trgu ponujajo različni proizvajalci. Izkušnje s terena kažejo, da številni lastniki niso dovolj poučeni o tem, zakaj je odpadno vodo nujno potrebno ustrezno čistiti, katere vrste malih komunalnih čistilnih naprav bi bile za njihove objekte najbolj primerne ter kako bi morali na dolgi rok skrbeti za njihovo obratovanje in vzdrževanje. Strokovnega usposabljanja so se zato udeležili operaterji in nadzorniki čistilnih naprav ter drugi strokovnjaki iz javnega sektorja, ki se pri svojem delu srečujejo s to tematiko, pa tudi terenski izvajalci komunalnih storitev, ki operativno skrbijo za praznjenje in odvoze mulja iz greznic in muljev iz malih čistilnih naprav na večje čistilne naprave.
Pomembno je, da tisti, ki so zadolženi za projektiranje, izbiro, vgradnjo, obratovanje ter vzdrževanje malih komunalnih čistilnih naprav poleg osnov biološkega čiščenja razumejo tudi zatečeno stanje na terenu, da bi se lahko z bolj inovativnimi pristopi organizirano lotili reševanja težav, s katerimi se dnevno soočajo. Na ta način bi vzporedno z ozaveščanjem prebivalstva lahko omogočili nemoteno delovanje malih komunalnih čistilnih naprav, s tem pa tudi ustrezno čiščenje odpadne vode do zahtevane stopnje. Poleg zakonodaje, ki se v pričakovani življenjski dobi vgrajene naprave nanaša na njihovo obratovanje, se je 40 udeležencev iz vse Slovenije seznanilo še z različnimi načini čiščenja odpadne vode, razpoložljivimi vrstami ter pomenu pravilnega izbora malih komunalnih čistilnih naprav. V bližnjem Ihanu so si zato na treh lokacijah v živo ogledali delovanje treh različnih malih komunalnih čistilnih naprav, ki jih uporabljajo tamkajšnja gospodinjstva, iz katerih so vzeli tudi vzorce odpadne vode.
V okolju imamo danes velike količine organsko sintetiziranih snovi, med njimi pa je veliko novih, ki jih narava ni sposobna razgraditi. Mednje sodijo tudi čistila, detergenti, kozmetika in zdravila, ki se nahajajo v odpadnih vodah, organske snovi pa se zaradi neustreznega čiščenja prenašajo v vodotoke ter jih onesnažujejo. ''V Sloveniji, kjer okoli 40 odstotkov populacije ne bo nikoli priključene na javni kanalizacijski sistem, se žal pomembnosti čiščenja odpadnih voda še vedno ne zavedamo prav dobro,'' poudarja dr. Marjetka Levstek. ''Tako ostajajo teme, kaj je odpadna voda, kako ta nastane in zakaj je treba imeti vgrajene ustrezne male komunalne čistilne naprave, povsem spregledane. Naš namen je to spremeniti in skupaj s predstavniki komunalnih podjetij ljudi ozavestiti, da gre za občutljive sisteme, katerih obratovanje je izjemno kompleksno, zato je potrebno z njimi tudi pravilno ravnati. Ker zaradi neustreznega čiščenja ali celo nedelovanja vgrajenih čistilnih naprav prihaja do onesnaževanja vodnih okolij, obenem tudi ugotavljamo, da bo potrebno nadzor na tem področju bistveno okrepiti. Danes smo celo priča situacijam, da v gospodinjstvih pogosto ne vedo, med katerimi razpoložljivimi vrstami malih komunalnih čistilnih naprav lahko zase izberejo primerno. Mnogim je tuja tudi terminologija, kaj populacijska enota, ki opredeljuje velikost komunalne čistilne naprave, sploh pomeni. Spet drugi pozabljajo, kako pomembno je vzdrževanje male komunalne čistilne naprave, tretji uporabljajo lastno greznico za smetnjak, kar čiščenje odpadne vode izjemno otežuje, nekateri pa celo ne vedo, da je taka naprava pri njih že vgrajena,'' poudarja predavateljica in vodja laboratorija v JP CČN Domžale – Kamnik.
Udeleženci seminarja so v razpravi opozorili, da se problemi izkazujejo neposredno pri samem rednem čiščenju pretočnih in nepretočnih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav. Te komunalna podjetja zdaj izvajajo na tri leta, podlaga za obračun te storitve pa je količina porabljene pitne vode v gospodinjstvih oziroma na vodovodnem priključku. Pred letom 2015 so morala gospodinjstva vsak odvoz grezničnih gošč plačati izvajalcu storitve celoten znesek za opravljeno storitev, s spremembo obračunavanja po novi metodologiji, ki jo opredeljuje Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode, pa so zdaj izvajalci gospodarskih javnih služb iz občin dolžni uporabnikom izprazniti blato iz njihove obstoječe greznice in hišne komunalne čistilne naprave enkrat na tri leta ter ga ustrezno obdelati na večjih čistilnih napravah. Izvajalci javnih gospodarskih služb so zdaj dolžni voditi tudi evidence in na Agencijo RS za okolje pri MOP tudi poročati o odpeljanih količinah ter o mestih obdelave odpadne vode in blata, obenem pa na podlagi sprejetih uredb obvezno opraviti tudi pregled obratovanja. Za razliko od preteklega obdobja, ko so bili občani zadovoljni že z odvozom majhnih količin, zdaj lastniki od izvajalcev teh komunalnih storitev zahtevajo, naj jim mulj in blato izpraznijo 'do dna', čeprav bi morala za pravilno delovanje malih komunalnih čistilnih naprav v njihovih aeracijskih bazenih ostajati približno tretjina zbranih gošč oziroma aktivnega blata. Za primerjavo lahko navedemo, da vsak posameznik povprečno dnevno izloči med 0,5 do 1 litra blata, mala hišna komunalna čistilna naprava za 5 populacijskih enot pa ustvari do 2 kubična metra blata letno.
Vodja za kakovost v JP CČN Domžale – Kamnik mag. Barbara Brajer Humar je ob tem opozorila še na težave, s katerimi se na drugi strani soočajo tudi zaposleni v komunalnih podjetjih, ki na centralno čistilno napravo pripeljejo gošče iz malih komunalnih čistilnih naprav: ''Ugotavljamo, da terenski komunalni delavci, ki pri strankah najprej izčrpajo gošče in jih zatem pripeljejo k nam, s strani svojih nadrejenih ne dobijo ustreznih navodil, zato pogosto niti ne vedo, kaj, koliko in iz katerega prekata naj vsebine črpajo. Na naši čistilni napravi morajo pogosto tudi čakati, da s posebnimi siti in grabljami izločimo številne smeti in odpadke, ki jih moramo obvezno ločiti od grezničnih muljev in jih spraviti v posebne zabojnike, medtem ko mulje odvajamo v zalogovnike in zatem v gnilišča v nadaljnjo obdelavo.'' Poudarila je, da so tudi pregledi obratovanja, torej v kakšnem stanju je obstoječa mala komunalna čistilna naprava, ali je njen iztok ustrezen za izpust v okolje in v skladu z zakonodajo, lahko zato vprašljivi, saj občani za vgrajene naprave pogosto sploh nimajo načrtov oziroma gradbene dokumentacije, na podlagi katere je te preglede mogoče kakovostno opraviti. V primeru, da iztok iz male komunalne čistilne naprave ni ustrezen, bi morali zadeve v obravnavo prevzeti strokovnjaki, od strojnih in drugih vzdrževalcev do tehnologov, geologov, biologov in kemikov, ki na tem področju delujejo kot svetovalci, ti pa bi uporabnike ustrezno usmerili na serviserje ter proizvajalce z ustreznimi navodili. Na velike težave, ki jih imajo tako na Gorenjskem, Dolenjskem, v Postojni, Sežani in drugod po Sloveniji, so opozorili tudi nekateri izkušeni predstavniki komunalnih podjetij, ki iz greznic in iz malih komunalnih čistilnih naprav namesto muljev izčrpajo še velike količine odpadkov, poleg vlažilnih robčkov, vatiranih palčk in drugih hišnih odpadkov, ki sodijo v smetnjake in nikakor ne v straniščno školjko, celo pesek, kamenje in druge gradbene materiale, ki tako pogosto poškodujejo opremo na večjih čistilnih napravah. Vzroke za tako ravnanje pripisujejo slabi ozaveščenosti občanov, pa tudi tozadevni nedejavnosti države. Ker se na tem področju stanje nič ne izboljšuje, se ne morejo znebiti občutka, da se bojujejo 'z milini na veter'.
O čiščenju odpadne vode
V vodnih okoljih se nahajajo številni mikroorganizmi, ki razgrajujejo organske snovi. Če so zaradi onesnaženja preštevilni, so v rekah prodniki obraščeni in jih celo prekriva sluz, ali pa biomasa na njih lebdi. V primeru, da je organska obremenitev v vodnem okolju previsoka, lahko te bakterije v procesu njihove razgradnje porabijo ves kisik. Pomanjkanje kisika vpliva tudi na ribji živelj, kar se še posebej izkazuje pri nizkih rečnih vodostajih in pri visoki temperaturi vode. Način čiščenja
vodnih teles v naravi je podoben procesom čiščenja odpadne vode v komunalnih čistilnih napravah, saj tudi tu v prehranski verigi delujejo praživali, mikroorganizmi in raznolike bakterije, ki se hranijo z različnimi organskimi snovmi. V usedalnikih se najprej usedajo večji in manjši delci, teh delcev razbremenjena odpadna voda pa se pretoči v aeracijski bazen, kjer bi moralo biti dovolj kisika, da se bakterije razmnožujejo. Del blata se mora v aeracijski bazen zatem vrniti, višek pa je iz
sistema treba odvajati. Zato je pomembno, da so vsebine v teh aeracijskih bazenih vedno prisotne ter jih je mogoče po potrebi tudi laboratorijsko spremljati in nadzorovati.
Če je prostih bakterij preveč, iztok iz čistilne naprave na primer ne bo bister, pod mikroskopom pa bi v njih našli tudi nitaste bakterije. Zaradi različnih organizmov in njihovega delovanja lahko v prezračevalnih bazenih nastajajo pene, na usedalnikih pa se pojavi plavajoča plast blata. To so indikatorji, s katerimi strokovnjaki v laboratorijih ugotavljajo, katerih bakterij bi se bilo potrebno znebiti in katere bi morali dodatno razmnožiti.
Število in učinkovitost bakterij v malih komunalnih čistilnih napravah je odvisna od temperaturnih pogojev, z vnašanjem kisika pa se intenzivira proces čiščenja. Če v njih kisika ni dovolj, bi lahko razmere primerjali s pogoji v greznicah, te pa s stanjem v močvirjih, v katerih se ustvarja močvirski plin, skupek ogljikovega dioksida in metana, v katerih se organska snov s pomočjo anaerobnih bakterij pretvarja do bioplina. V malih komunalnih čistilnih napravah so z vnašanjem kisika procesi podobni kot v akvariju, kjer bakterije nadomeščajo ribe. Te potrebujejo kisik, zato je potrebno zanje raztapljati zrak, saj tako organsko snov bakterije oksidirajo do ogljikovega dioksida in novih bakterij. Določene komunalne čistilne naprave ob ustreznem zadrževalnem času, prezračenosti in ob ustrezni sestavi biomase pretvarjajo dušik do nitrata (nitrifikacija), vse to pa je zopet odvisno od temperaturnih pogojev. Bakterije so aktivnejše na toplem in se hitreje razmnožujejo, to pa pomeni, da potrebujejo še več kisika. Prav zato je nujno pravilno procesno obvladovanje malih komunalnih čistilnih naprav, saj se lahko težave pojavijo s povečano količino blata v usedalnikih, pa tudi z plavajočo biomaso in neustreznim iztokom.
Vrste malih komunalnih čistilnih naprav
Na trgu je pri nas na voljo več kot 40 vrst malih komunalnih čistilnih naprav. Pred odločitvijo za nakup je nujno potrebno preveriti, ali bo izbrana velikost za hišno napravo zadostovala za obdobje 25 let ob normalni obremenitvi, ob izpadu električne energije ali v času daljše odsotnosti uporabnika, kakšni bodo obratovalni stroški (elektrika, perioda odvoza blata) ter stroški vzdrževanja. V prvo skupino so razvrščene naprave s pritrjeno biomaso, med katere sodijo rastlinske čistilne naprave,
biodiski, presejalniki, biofiltri in MMBR, v drugo pa z razpršeno biomaso - aerobne pretočne naprave s sistemom suspendirane ali pritrjene biomase, sekvenčne (SBR) in membranske čistilne naprave.
Foto: arhiv CČN Domžale – Kamnik
