LJUBLJANA, 28. oktober 2019 – Domovi za starejše se zaradi številnih neuspešnih razpisov za zapolnitev prostih delovnih mest soočajo s kadrovsko krizo, ki ponekod že ogroža izvajanje storitev. Skupnost socialnih zavodov Slovenije je pristojni ministrstvi večkrat pozvala k sprejetju nujnih ukrepov za reševanje kadrovskih težav, s katerimi bi zaposlitev v domu za starejše postala privlačnejša, vendar doslej brez uspeha.

»Znašli smo se v nezavidljivem položaju, ko imamo na eni strani približno 10.000 starostnikov, ki čakajo na prosto posteljo v domu, na drugi pa zavode, kjer se lahko hitro zgodi, da bodo zaradi pomanjkanja delavcev prisiljeni zmanjšati nastanitvene zmogljivosti,« je povedal Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti. »Delovna mesta v domovih so del sistema plač v javnem sektorju, ki je izrazito nestimulativen za delavce s srednješolsko ali nižjo stopnjo izobrazbe. Ti se zato raje odločajo za delo v drugih panogah, v domovih pa se veča kadrovska luknja, ki še dodatno zaostruje pomanjkanje zmogljivosti na področju skrbi za starejše. Ukrepati bi morali že včeraj, vsako nadaljnje odlašanje pa bo v razmerah, ko se starajo ne samo naši stanovalci, ampak tudi naši zaposleni, vodilo v katastrofo.«

Domovi za starejše in posebni socialni zavodi so se začeli zelo resno soočati s pomanjkanjem kadrov že v letu 2018 in to predvsem na delovnih mestih do pete stopnje izobrazbe. V letu 2018 je bilo uspešnih le: 42 % razpisov za bolničarja negovalca in delovnega inštruktorja, 50 % razpisov za dietnega kuharja, 53 % za varuhe, 62 % za čistilke, 64 % za pomočnika dietnega kuharja, 65 % za gospodinje oskrbovalke in 71 % za servirke. Letos se je problematika še poslabšala, zlasti nezavidljive so razmere v osrednjem in zahodnem delu Slovenije ter ob meji z Avstrijo.

»Pristojni ministrstvi smo na zaostrovanje kadrovskih razmer že večkrat opozorili, vendar neuspešno. Med drugim smo predlagali sprejem ukrepov, s katerimi bi omenjena deficitarna delovna mesta postala privlačnejša za iskalce zaposlitve. A izkušnje iz drugih držav kažejo, da le z domačimi delavci zagotovo ne bomo mogli v celoti pokriti kadrovskega primanjkljaja. Nujno bomo morali olajšati tudi zaposlovanje tujih delavcev z omilitvijo neživljenjskih določb o zahtevani ravni znanja jezika in mnogih drugih nesmiselnih birokratskih omejitev. Prav tako bo treba resno razmisliti o spremembi nepotrebno medikaliziranega kadrovskega normativa, da bi v domovih lahko zaposlovali več ljudi, ki bi se opravil priučili ob delu. Ta opravila v okviru pomoči na domu in domače oskrbe že sedaj izvajajo laiki oziroma priučeni izvajalci, v domovih pa so jim zaradi neprimernih kadrovskih normativov vrata zaprta.«

Skupnost ob tem opozarja, da mora reševanje kadrovske krize temeljiti na dodatnih javnih sredstvih, saj mnogi starostniki in svojci v trenutnem sistemu, v katerem sami pokrijejo kar 70 odstotkov stroškov bivanja v domu, ne bi zmogli plačati višjih cen oskrbe.


Nazaj