03. 10. 2019 - Izvoz evropskih izdelkov v višini 6,9 mrd EUR bodo z 18. oktobrom predmet 25-odstotnih ameriških carin, kar predstavlja 1,7 % celotnega evropska izvoza v ZDA. Slovenija pri uvedbi teh carin neposredno ni prizadeta, pa tudi posredno ne, saj je vpetost slovenskih podjetij v nabavno verigo Airbusa majhna.

Odločitev o uvedbi carin na skupino evropskih izdelkov je bila delno pričakovana posledica razsodbe Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki je ocenila, da je bil Airbus s strani evropskih držav neupravičeno subvencioniran, kar naj bi izkrivljalo konkurenco na področju proizvodnje letal. Pri tem preseneča hitrost uvedenih ukrepov. Sklepati je mogoče, da je ameriška administracija najverjetneje predvidevala, da bo odločitev WTO zanjo ugodna. Uvedba trgovinskih protiukrepov po razsodbi je pravno sicer dopustna oziroma upravičena. Zelo verjetno pa bo WTO podobno razsodil tudi v primeru nedovoljene pomoči Boeingu, kar bi po drugi strani pomenilo pravno podlago za morebitno uvedbo evropskih carin.

ZDA prva izvozna destinacija za EU
ZDA so največji svetovni uvoznik blaga na svetu in so za EU najpomembnejši trgovinski partner. EU izvozi v ZDA petino celotnega izvoza. Znotraj držav EU je Nemčija največji izvoznik blaga v ZDA. EU je v letu 2018 v ZDA izvozila za 406 mrd EUR blaga, zato uvedba 25-odstotnih carin na manj kot 2 % celotnega izvoza blaga ne pomeni sistemskega pretresa. Krepitev ameriškega gospodarstva po letu 2009 je prispevala k podvojitvi izvoza EU v ZDA. Ta je namreč zrasel z 204 mrd EUR v 2009 na 406 mrd EUR v 2018. Navedeno nesorazmerje pomeni, da ameriška podjetja niso bila povsem konkurenčna na področju industrijskih izdelkov, kar je vodilo do povečanega uvoza blaga, tudi iz EU. Te trende želi aktualna ameriška administracija zajeziti.

Neposreden učinek carin za Slovenijo zanemarljiv
Neposreden učinek uvedenih carin ni velik in je vezan na izvoz večjih evropskih letal v ZDA, na nekaj kmetijskih proizvodov, prehrambnih izdelkov ter tekstilij. Najbolj bodo prizadete večje evropske države, ki izvažajo v ZDA, in sicer Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo in Španija. Carine pri določenih proizvodih veljajo za vse evropske države, pri določenih proizvodih pa so uvedene le za posamezne. Tako bi na primer izvoz svežega sira in oliv ter zamrznjenega svinjskega mesa iz Slovenije postal celo privlačnejši, ker bo izvoz teh izdelkov v Nemčiji, Španiji in Združenem kraljestvu predmet ameriških carin, iz Slovenije pa ne. Slovenska podjetja so lani v ZDA izvozila za 569,3 milijona evrov blaga. Od tega je bilo mlečnih izdelkov in jajc za 195 tisoč evrov, mesa in mesnih izdelkov pa tja niso izvažala.

Večji izziv pri uvedbi teh carin je njihov vpliv na razpoloženja v evropskem gospodarstvu ter na investicijske odločitve podjetij na evropskih tleh. Pričakovati je, da se bodo zadnje še nekoliko bolj ohladile oz. jih niti rekordne nizke obrestne mere ne bodo prebudile.

Kovinska industrija potencialno pod pritiskom
V kratkem ni pričakovati, da bi ameriška stran dodatno povečala carine na druge vrste evropskega blaga. Slovenija je sicer pri izvozu v ZDA najbolj izpostavljena pri uvedbi carin pri proizvodih iz kovinske industrije. V povezavi z lastništvom največje železarske skupine, ki je v rokah ruskih investitorjev, bi ta sektor lahko postal potencialna tarča, v kolikor bi se carinska vojna razplamtela.


Nazaj