Ljubljana, 21. 11. 2019. Meik Wiking (naslovna fotografija) je v Slovenijo prišel na povabilo za energetiko specializirane medijske hiše Montel Energetika.NET, ki je v sodelovanju s Slovenskim združenjem za energetsko ekonomiko organizirala četrto konferenco En.ekonomika & industrija 019. Izbrani govorci, ki izhajajo iz energetskih vrst, so na konferenci iskali odgovore na vprašanji, kaj riše energetsko prihodnost in kaj bo potrebno za prehod v nizkoogljično prihodnost. Wiking je že v jutranjih urah spregovoril o sreči na delovnem mestu, danes pa sledi še inspirativno predavanje za energetike in obisk Srečne hiše v Lukovici.
Dohodek ni med glavnimi dejavniki za srečo in zadovoljstvo na delovnem mestu, pravi Meik Wiking, direktor danskega Inštituta za raziskovanje sreče in avtor knjig o sreči, ki so se uvrstile na seznam prodajnih uspešnic časnika New York Times. Podjetja si morajo po njegovih besedah prizadevati za zadovoljstvo zaposlenih, saj so srečni zaposleni tudi bolj produktivni in lojalni, je povedal na novinarskem zajtrku, ki je potekal v okviru konference En.ekonomika & industrija 019 v organizaciji medijskega portala Montel Energetika.NET. Zaposleni mora imeti na delovnem mestu smoter in namen. To sta glavna dejavnika, da je na delovnem mestu zadovoljen. Seveda je zadovoljstvo odvisno tudi od nivoja stresa ter odnosov z vodstvom in sodelavci, še dodaja.
Tudi sreča in BDP sta povezana na več načinov. Raziskave so na primer pokazale, da so bogatejše države in bogatejši državljani srečnejši, obenem pa kažejo srečnejše države tudi nekoliko višjo stopnjo samomorov. Tudi Danska, ki je zdaj na drugem mestu po stopnji sreče izmed 156 držav, prehitela jo je Finska, je v 80-ih letih prejšnjega stoletja veljala za državo z visoko stopnjo samomorilnosti. A to se je spremenilo, pravi Meik Wiking. Slovenija je glede na svetovno poročilo o sreči za leto 2019 na 42 mestu, ima pa tudi visoko stopnjo samomorov, je še izpostavil Meik Wiking. »Toda tudi bogati ljudje so nesrečni. Bogastvo ni pogoj za srečo in sreča ne pride iz posedovanja,« dodaja.
Poleg BDP-ja na stopnjo sreče vplivajo tudi zdravje, stopnja svobode, velikodušnost in družbena podpora. Da je ultimativni cilj človeškega obstoja sreča, je povedal že Aristotel, in kot ob tem poudarja Meik Wiking, smo v sodobnem času spoznali, da iščemo srečo na napačnih krajih: »Res je, denar je pomemben, vendar ni vse.« Srečo lahko po njegovih besedah najdemo predvsem v malenkostih, kot je družinska večerja ob svečah, o čemer govori tudi njegova prva knjiga Hygge: umetnost dobrega življenja po dansko.
Vpliv družabnih omrežij na srečo
S družabnimi omrežji dobivamo po njegovih besedah popolnoma nov nivo vtisov o drugih ljudeh. V primerjavi z objavami čudovitih potovanj in porok je naše življenje videti res dolgočasno. Pri družabnih omrežjih je pomembno, kako jih uporabljamo. »Če jih uporabljamo, da ostanemo povezani z ljudmi, potem imajo pozitiven vpliv. Če pa le želimo pustiti dober vtis, potem vplivajo negativno.» Kot pravi, delamo družbene primerjave, pri čemer se nikoli ne primerjamo z ljudmi, ki so živeli izpred denimo
sto let, temveč le z našimi sodobniki. Prostovoljci ali tisti, ki so zelo vpeti v dobrodelne organizacije, so po njegovih besedah srečnejši tudi zato, ker vidijo ljudi, ki imajo manj kot oni sami.
Wiking izpostavlja, da je sreča kompleksni subjektivni pojem. »Je jed z različnimi sestavinami.« Toda to, kar dela ljudi srečne, je podobno po vsem svetu. Želja po smislu življenja, občutek, da smo povezani z ljudmi, ljubljeni in prepoznani, zadostna finančna sredstva za preživetje in zdravje so enotne vsem ljudem ne glede na to, v kakšni državi živijo, od njih pa je tudi odvisna stopnja sreče. Po knjigah Hygge: umetnost dobrega življenja po dansko in Lykke: dansko iskanje najsrečnejših ljudi na svetu je Wiking pred kratkim objavil novo delo z naslovom The Art of Making Memories: How to Create and Remember Happy Moments. Kot pravi, je bil pred pisanjem knjige mnenja, da so spomini naključni, toda kmalu se je izkazalo, da temu ni tako in da so spomini nekaj, kar lahko nadzorujemo ‒ pri tem pa je, kot izpostavlja, pomembna pozornost. V knjigi je tako med drugim zbranih tisoč srečnih trenutkov ljudi s celega sveta.
Foto: Anže Krže, Mediaspeed
