Z okroglo mizo Pravične tranzicije - poti naprej se je končala Mednarodna poletna šola politične ekologije 2022, ki je v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE potekala med 27.6. in 1.7. na Fakulteti za družbene vede. Skupaj 200 udeležencev - domačih in tujih študentov, svetovno uveljavljenih raziskovalcev in predavateljev, predstavnikov civilne družbe, uradnikov in drugih, je na poletni šoli pridobivalo znanja o novih konceptih reševanja večplastne podnebne in družbene krize ter pravičnem zelenem prehodu. 

Osrednji poudarek poletne šole je bil, da je okoljska kriza v prvi vrsti družbeni problem, s tem pa tudi politični. O podnebni krizi obsežno govorimo že dve desetletji, a se degradacija planeta stopnjuje. Ostajamo na ravni besed, pogosto samo praznih fraz. Ukrepi, ki jih uveljavljajo države, ne zadevajo bistva problema. Znanost, predvsem naravoslovna, je zelo jasna, kako nujne, hitre in globoke rešitve potrebujemo. V družboslovnih vedah pa kritičnost in teorije, ki bi omogočala oblikovanje alternativnih rešitev, ne dobijo dovolj prostora. Ker je rešitve mogoče uresničevati le na ravni politike: državni, mednarodni in lokalni, je za učinkovito ukrepanje bistvena povezava vseh teh ravni, pa tudi prenos znanja na institucionalno raven. Zeleni prehod je življenjska nuja - pogoj za tranzicijo v sonaravno družbo pa je vprašanje politične volje.

O vsem tem so predavali povabljeni predavatelji, ki spadajo med svetovne avtoritete na področjih politične ekologije, socialne ekologije, politične geografije, kritične ekonomske zgodovine in drugih disciplin. Skozi predavanja, okrogle mize in razprave so poudarjali interdisciplinarni pristop k reševanju problemov, potrebo po prenosu znanj ter nujo po povezovanju teorije s  prakso. Kot je pojasnil dr. Tomislav Tkalec iz okoljske organizacije Focus, ki je bil vodja organizacijske ekipe poletne šole, je bil glavni vzgib za organizacijo poletne šole pomanjkanje tovrstnih vsebin na slovenskih univerzah in intelektualnem prostoru: “Za reševanje podnebne krize so nujne spremembe - družbene, okoljske, tehnične, ekonomske. Za njihovo konceptualizacijo so potrebna raznovrstna znanja. Teh nam manjka, kar se v praksi kaže v nezadovoljivih ukrepih, saj so pogosto osredotočeni zgolj na eno komponento, največkrat tehnično.”

Na poletni šoli, ki je potekala v hibridni obliki - v živo in preko spleta, je sodelovalo 200 udeležencev iz vseh koncev sveta. Udeleženci so se ukvarjali s tematikami zelene demokracije in države, energije in transporta, trajnostne proizvodnje in potrošnje, odrasti ter premoščanja razmejitve globalnega severa in juga. Udeleženec Davorin Žnidarič, doktorski študent Univerze v Ljubljani, je izpostavil pomembnost poletne šole: “S takimi konferencami dobimo vpogled v nove vsebine, ki se razvijajo po svetu. Veseli me, da je bilo prisotnih toliko tujih predavateljev, ki so predstavili, kaj se dogaja in razmišlja na mednarodni ravni. Je pa res, da sem pogrešal tiste ljudi, ki so odločevalci, iz ministrstva, državnega zbora, ker so bile tukaj izpostavljene teme, ki niso pomembne le za prihodnost Slovenije, ampak za prihodnost planeta.”

Dr. Robyn Eckersley, zaslužna profesorica na Fakulteti za družbene in politične vede Univerze v Melbournu, ki je predavala o zeleni državi, podnebni pravičnosti in podnebni krizi, je svoje sodelovanje na poletni šoli opisala takole: “Res sem uživala, tako v predavanjih kot v zasebnih pogovorih s študenti. Na šoli se je vzpostavila zanimiva dinamika med vprašanji teorije in prakse, saj je praksa brez teorije pogosto napačna, teorija zaradi teorije same pa ne rešuje stvari. Kot so nekoč rekli - če hočeš svet spremeniti, ga moraš najprej razumeti. To je ena od bistvenih stvari politične ekologije, kjer teorija in praksa stojita na dveh nogah, zato se moramo stalno premikati od ene do druge.”

Mednarodna poletna šola politične ekologije, ki so jo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE organizirali Focus, Umanotera, Inštitut za ekologijo, Fakulteta za družbene vede in Časopis za kritiko znanosti, se vrača tudi prihodnje poletje. 

Foto: Polona Šavc


Nazaj