Lesno predelovalna industrija je globoko v digitalizaciji, je bilo včeraj zvečer slišati na lesarskem forumu z naslovom Napredno v lesarstvu. Na dogodku, ki je potekal v okviru Meseca oblikovanja, so mednarodno uveljavljeni strokovnjaki z različnih področij lesarstva ter predstavniki hitro rastočih lesarskih blagovnih znamk razpravljali o aktualnih razvojnih trendih v lesarstvu.
JAvna Agencija SPIRIT Slovenija je dogodek, ki je pritegnil več kot 100 udeležencev, organizirala skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (Direktorat za lesarstvo) ter v sodelovanju z Zavodom Big, Društvom lesarjev Slovenije in drugimi partnerji.
Uvodoma je Marijan Kavran iz Hrvaškega lesnega grozda dejal, da več kot tretjino hrvaškega ozemlja pokrivajo gozdovi, zato je lesna industrija ena izmed temeljnih sektorjev tamkajšnjega gospodarstva. “Hrvaška je tudi četrti svetovni proizvajalec masivnega parketa in ima en odstotek svetovne proizvodnje lesnih peletov.” Izpostavil je, da je celotna lesno predelovalna industrija globoko v digitalizaciji. Razvoj novih tehnologij narekuje tudi razvoj novih orodij v tej industriji, kar pomeni prihranek časa, vse bolj inovativen dizajn in pametne rešitve, novo dobo pa zaznamujejo tudi novi kompozitni materiali in kombinacije lesa z drugimi materiali, pa tudi pametne konstrukcijske rešitve.
Jan Juza iz češkega podjetja za izdelavo pohištva TON a. s., kjer že od leta 1861 pohištvo še vedno upogibajo ročno in ga izdelujejo v istih delavnicah. »Smo eno od treh podjetij na svetu, ki še uporabljajo to tehniko obdelave pohištva,« se je pohvalil. Svojo unikatno tehniko so nadgradili s sodobnim dizajnom, zato njihovo pohištvo združuje kakovost, inovativne oblike in zapuščino prostora, ki je mnogo generacij učil razumeti les. Spremembam v času so se morali prilagoditi tudi sami, spremenili so portfelj izdelkov, natančno definirali ciljne skupine in začeli tudi drugače komunicirati. »Naredili smo zgodbo o našem podjetju, ki sporoča, da v TONu stole delamo ljudje, in ne stroji.«
Inovativno kuhinjsko pohištvo nove dobe je predstavil Darko Špiljarić iz zagrebškega podjetja Dizz concept d. o. o., ki že desetletja deluje na področju opremljanja interierjev in proizvodnje pohištva. Na domačem trgu so z dizajnom ter inovativnimi in funkcionalnimi rešitvami ustvarili znamko visoke vrednosti, o čemer pričajo številni projekti, zadovoljne stranke ter osvojene nagrade, zadnjih nekaj let pa pospešeno osvajajo tudi tuje trge. »Pri svojem delu izhajamo iz reševanje konkretnih prostorskih težav naših strank,« je poudaril.
Za konec je svoje napredno videnje predstavil Peter Pichler (prva fotografija) iz italijanskega arhitekturnega in oblikovalskega podjetja Peter Pichler Architecture, ki pri svojem delu uporablja inovativne in sodobne pristope k arhitekturi, urbanizmu in dizajnu. »Sam si prizadevam za to, da so vse naše projektne rešitve narejene s poudarkom na trajnosti, vrednostnem inženiringu in racionalizaciji.« Njihov cilj je doseči karseda visoko kakovost, izvrstne podrobnosti in pri tem uporabiti strategije, ki vključujejo individualne potrebe uporabnika.
Dr. Jakub Sandak, trenutno raziskovalec pri InnoRenew CoE in sodelavec več slovenskih fakultet, je spregovoril o izzivih in priložnostih za uporabo računalniških orodij v lesnopredelovalni industriji. V drobovje je predstavil primer poljske tovarne Feniks, ki je zgorela, pri njeni revitalizaciji pa so sledili ideji digitalne tovarne, saj digitalizacija spreminja vsa področja življenja in tudi obstoječe poslovne modele, kar obenem predstavlja pritisk na industrijo, hkrati pa ji prinaša tudi številne priložnosti.
Henrik Karlsson, lastnik uspešnega mednarodno prepoznanega podjetja za oblikovanje pohištva HANS K iz Švedske je predstavil njihov koncept brezmejne proizvodne organizacije, ki bi bila brez digitalizacije nemogoča. »Zadali smo si cilj postati vodilni distributer pohištva v Severni Evropi, sami pohištvo le oblikujemo, izdelujejo pa ga naši proizvajalci na Kitajskem.« Sicer pravi, da je četrta generacija, ki se ukvarja z izdelavo vrhunsko oblikovanega pohištva iz masivnega lesa tako za zasebne kot tudi za javne prostore.
V okviru dogodka so potekali tudi individualni pogovori med slovenskimi in tujimi podjetji v okviru tako imenovanih kontaktnih miz z dobavitelji v lesarstvu. Kot smo že pisali, je lesarski forum namenjen vzpostavljanju neposrednih stikov med slovenskimi lesarji in tujimi podjetji ter informiranju javnosti o naprednih rešitvah v lesu.
Danes bo ob 18. uri potekal še gospodarsko arhitekturni forum z naslovom Les za kreativni turizem. Na predavanjih bo šest tujih mednarodno uveljavljenih arhitektov na primerih dobre prakse prikazalo, kako je s premišljenim načrtovanjem uporabe lesa pri gradnji turističnih objektov in opremi interierjev moč dvigniti vrednost in konkurenčnost turistične ponudbe.
