3. oktober 2019 - Nabavni vrh 2019, ki je tradicionalno posvečen napovedim dogajanja na posameznih trgih, je otvoril Srečko Bukovec, predsednik strokovnega sveta ZNS, ki je previdno opozoril, da je lahko leto 2019 kot leto 2006, preden je uradno izbruhnila kriza: »Prešli smo vrh gospodarskega cikla, stopnje rasti se hitro zmanjšujejo, krepijo se strahovi pred prihajajočo recesijo za katero ni več vprašanje če bo, temveč kdaj bo. Nekateri analitiki ocenjujejo, da je proizvodni sektor že v recesiji, 53 % ameriških finančnih direktorjev napoveduje, da bodo ZDA v recesiji še pred jesenskimi volitvami 2020.«
Poslabšanje gospodarskega sentimenta lahko poglobijo ukrepi ZDA
Dodaten razlog za poslabšanje gospodarskega sentimenta v Evropi, so poleg brexita ukrepi ZDA, opominja Bukovec: »Evropa beleži izjemno velik trgovinski presežek z ZDA, ki se je v prvih sedmih mesecih leta povečal za 14 %, zato je realno pričakovati ukrepe proti Evropi kot jih že uvaja proti Kitajski.« Na ohlajanje gospodarstva sicer opozarja tudi proizvodni PMI – Purchasing Managers Index®, ki ga v ZNS spremljajo mesečno. Ta je v avgustu ponovno pod mejo 50 točk in znaša 44,2 točke, kar je
sicer 0,8 odstotne točke več kot julija. PMI indeks sicer jasno kaže, da je gospodarska aktivnost proizvodnega sektorja že tri mesece zaporedoma pod mejo 50 točk.
Zasebna potrošnja in gradbene investicije: pomembna za ohranjanje gospodarske rasti
Tudi mag. Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), je izpostavila velike negotovosti v mednarodnem okolju: »Če se bodo kazalniki zaupanja nadalje poslabševali in se bodo tveganja začela uresničevati, bi se rast tujega povpraševanja upočasnila bolj, kot smo predvideli v osnovnem scenariju. Po zadnjih napovedih mednarodnih institucij je prihodnje leto sicer pričakovati ponovno nekoliko višjo gospodarsko rast v najpomembnejših trgovinskih partnericah.
Tudi včerajšnje napovedi nemških inštitutov Nemčiji prihodnje leto napovedujejo malo nad 1-odstotno rast bruto domačega proizvoda. Ob tem se nadaljuje rast zasebne potrošnje in gradbenih investicij, oba segmenta ostajata robustna in bosta pomemben element ohranjanja gospodarske rasti v prihodnjih letih.«
Do izboljšane produktivnosti z višjo dodano vrednostjo
Dodala je, da je v primerjavi s prejšnjim predkriznim obdobjem, stanje pri podjetjih veliko boljše: »Zadolženost do bank je znatno nižja, podjetja so v boljši kondiciji in niso tako močno izpostavljena dolžniškim obveznostim. Za Slovenijo je tako poleg ustreznega soočenja z demografskimi izzivi ključno, da se čim prej odzovemo z ukrepi na izziv produktivnosti.
Ustvarjati moramo izdelke in storitve z višjo dodano vrednostjo, ter se prilagajati velikim tehnološkim spremembam. V nasprotnem primeru bomo začeli hitro zaostajati.«
Evrazijska velesila ob bok Kitajski in ZDA
Poseben gost dogodka je bil dr. Peter Kraljič, mednarodno priznani svetovalec za nabavo ter nekdanji direktor in partner v mednarodni družbi McKinsey, ki je kot prvi Slovenec v začetku 80. let objavil članek v svetovno priznani reviji Harvard Business Review. Z modelom, poznanim kot Kraljičeva matrika, je pokazal, kako je možno varno zniževati nabavne stroške in optimirati dobiček s pomočjo uvedbe upravljanja oskrbne verige. V pogovoru je
delil svoje spomine o nastanku matrike in poglede o aktualnem dogajanju na svetovnih trgih: »Odnosi med akterji na trgu se bodo spremenili. Delno se bodo spremenili globalni tokovi: kdo kam izvaža in kdo kam uvaža. Trumpa ne zanima, kaj se dogaja na svetovnem trgu. ZDA od globalnega trga ni odvisna, saj samo 10 % svoje proizvodnje izvaža. Medtem, ko Nemčija 45 %, Slovenija pa 85 %. Evropa bi se morala povezati z Rusijo in ustvariti evrazijsko silo, ki bo ob Kitajski in ZDA vzpostavila novo
ravnotežje na globalnem trgu.
Dokler bomo capljali za ZDA, bomo stisnjeni med njihova mlinska kolesa in Kitajsko, ki ima do leta 2050 cilj postati prva na svetu. Pomembno vlogo pri tej ekonomski bitki bo igrala nabava,« je del svojih razmišljanj povzel skoraj osemdesetletni dr. Kraljič.
Slovenka na čelu svetovnega združenja nabavnikov
Poseben aplavz je več kot 160 zbranih nabavnikov danes namenilo predsednici ZNS Marini Lindič, ki je bila na svetovnem kongresu nabavnih združenj, ki je potekal od 10. do 13. septembra v kenijski Mombasi, soglasno izvoljena za novo predsednico Mednarodne federacije nabavnih združenj (The International Federation of Purchasing and Supply Management – IFPSM). IFPSM združuje 48 nacionalnih nabavnih združenj iz Evrope, Amerike, Azije in Afrike ter skupno povezuje več kot 250.000 nabavnih
strokovnjakov. Lindičeva, ki bo nasledila predsednika iz Kitajske, Hi Liminga, bo IFSM vodila med leti 2020 in 2023. »Moja vizija razvoja IFPSM je povečati število držav članic in preko njih še naprej dvigovati ugled in prepoznavnost nabavne funkcije ter krepiti razvoj poklicev s področja nabave in oskrbnih verig ter še povečati izmenjavo dobrih praks,« pravi Lindičeva in doda, da je slednjih v najbolj razvitih združenjih na pretek.
Osrednji del namenjen analizam
Osrednji del dogodka je bil sicer namenjen podrobnim analizam in napovedim gibanj nabavnih cen na izbranih energetskih in surovinskih trgih v letu 2020. Domači in tuji strokovnjaki so predstavili stanje in napovedi na trgu elektronskih komponent, plastičnih materialov, jekla in jeklarskih surovin, transportnih storitev, odpadnih surovin, aktualna dogajanja na kmetijskih in živilskih trgih in aktualna dogajanja na valutnih trgih.
Foto: Andrej Križ
