Na Inštitutu za strateške rešitve so pripravili že četrto zaporedno predvidevanje političnodružbenih in gospodarskih trendov. Letošnje strateško predvidevanje nosi naslov Strategic Foresight 2016: Central and South East Europe in vključuje napoved sprememb stabilnosti investicijskih okolij ter političnih, družbenih in gospodarskih negotovosti šestnajstih državah srednje in jugovzhodne Evrope.

Na ISR ugotavljajo, da se je gospodarska situacija v štirih letih odkar pripravljajo analitično predvidevanje močno izboljšala, a da bo trajalo še nekaj časa preden bodo pozitivne posledice čutili tudi državljani. Ob tem opozarjajo na problem neenotnosti držav članic EU, ki bi lahko zaradi njihove nezmožnosti uskladitve interesov in stališč v prihodnjem letu postala še bolj izrazita. Kot najbolj stabilni investicijski okolji izmed analiziranih v letu 2016 na ISR vidijo Slovaško in Slovenijo. Ob izidu publikacije bodo v torek, 5. januarja 2016, pod visokim pokroviteljstvom Evropskega parlamenta pripravili tudi »Posvet o mednarodnem poslovnem okolju v letu 2016«.

Na ljubljanskem Inštitutu za strateške rešitve (ISR) v že četrtem zaporednem letnem analitičnem predvidevanju politično-družbenega in gospodarskega dogajanja ugotavljajo, da se bo v letu 2016 pozornost iz sprejemanja ukrepov za okrevanje gospodarstev usmerila v sprejemanje ukrepov za dvig kakovosti življenja. V kolikor bodo države uspešne pri sprejemanju ukrepov za spodbujanje zaposlovanja, zniževanja revščine in posledično dviganja kupne moči, to na ISR vidijo kot glavno priložnost za družbeno-gospodarski razvoj v letu 2016. Ohranjanje gospodarske stabilnosti in trenutne rasti BDP bo kljub temu ostalo glaven izziv.

Gospodarska rast se je vrnila, a je pričakovati krepitev političnih in družbenih negotovosti
Na ISR ugotavljajo, da se je gospodarska rast v analizirane države vrnila, saj bodo vse države, z izjemo Grčije (-1,3 % rast BDP), v letu 2016 zabeležile pozitivno gospodarsko rast. Slovaško gospodarstvo bo po napovedih Mednarodnega denarnega sklada v letu 2016 zabeležilo 3,6 % rast BDP, podobna bo tudi rast poljskega BDP (3,5 %). Napovedana je tudi visoka gospodarska rast Črne gore (4,9 %), Romunije (3,9 %) in Kosova (3,8 %).

»Če smo v preteklosti iskali znake negativne ali minimalne pozitivne gospodarske rasti in ob tem spremljali relativno stabilno dogajanje na političnem parketu, sedaj lahko vidimo, da se trend obrača,« opozarja direktor ISR Tine Kračun in ob tem dodaja, da »se politične in družbene negotovosti krepijo, kar jasno kaže na to, da se morajo pozitivni učinki gospodarskega okrevanja šele preliti v družbeno sfero«.

Neenotna Evropa največji faktor tveganja stabilnosti investicijskih okolij v letu 2016
Leta 2015 je bila Evropa soočena z različnimi izzivi (terorizem, begunsko-migrantska kriza, Grexit, krepitev desnega in levega ekstremizma,…), ki so znova pokazali, da je doseganje konsenza v Uniji 28 držav izredno težavna naloga. Zaradi pričakovanega nadaljevanja izzivov iz leta 2015 in potencialnega pojava novih, bi lahko ta razdrobljenost EU zaviralno vplivala tako na gospodarski kot tudi na politično-družbeni napredek držav srednje in jugovzhodne Evrope.

Še posebej ranljive bodo države, ki so v postopku približevanja ali pridruževanja EU. Tako kot leto 2015 bo tudi prihodnje leto zaznamovala visoka stopnja brezposelnosti med mladimi (slednja je problematična v vseh državah, izstopajo pa Grčija, Hrvaška in BiH). Trg dela v večini držav ostaja precej tog, novih delovnih mest ni, posledično se vedno več ljudi odloča za odhod v tujino. Močno zaskrbljujoča je v obravnavanih državah tudi nizka kupna moč, ki je problematična tudi v državah srednje Evrope z relativno nizko stopnjo brezposelnosti.

Države jugovzhodne Evrope so bistveno manj privlačne za investicije kot države srednje
Evrope. Izmed 16 analiziranih držav bodo imele najbolj stabilno investicijsko okolje v letu 2016 Slovaška, Slovenija in Češka, kar ni presenetljivo, saj gre za države, ki so politično relativno stabilne. Slovaška in Češka imata poleg tega tudi eno izmed največjih gospodarskih rasti v EU pa tudi gospodarstvo Slovenijo naj bi se po pričakovanjih v letu 2016, predvsem na račun krepitve izvoza in rasti domače potrošnje, dodatno stabiliziralo.

Nasprotno bodo imele BiH, Srbija in Kosovo, navkljub visoki gospodarski rasti, najmanj stabilno investicijsko okolje. Politične napetosti, družbeni nemiri, tradicionalno prisotne družbene negotovosti na eni strani ter slaba kakovost življenja, visoka stopnja korupcije in pritiski mednarodne skupnosti na druge so glavne spremenljivke, ki vplivajo na nestabilnost njihovih investicijskih okolij. Največjo pozitivno spremembo stabilnosti investicijskega okolja bo v letu 2016 glede na 2015, predvsem na račun pričakovane večje politične stabilnosti, nižje stopnje brezposelnosti in posledično krepitve domače potrošnje, zabeležila Hrvaška.

»Posvet o mednarodnem poslovnem okolju v letu 2016« bo potekal v torek, 5. januarja 2016 ob 14. uri v dvorani Doma gospodarstva, Dimičeva 13, Ljubljana. O poslovnih izzivih in priložnostih bodo razpravljali Nuša Pavlinjek (Roto), Janez Škrabec (Riko) in Tomaž Berločnik (Petrol). Pogovor bo povezoval Uroš Urbas. Udeležba na dogodku je brezplačna.

O ISR – Inštitut za strateške rešitve: Inštitut za strateške rešitve je svetovalni think-tank s sedežem Ljubljani. Od leta 2011 s svojim delom in neodvisnimi raziskavami tujim ter domačim podjetjem pomagamo premagovati poslovne ovire in gradimo mostove med zasebnim sektorjem, javnim sektorjem in civilno družbo. Zavedamo se namreč, da se svet spreminja in da je strateško povezovanje, ki bo omogočilo trajnostni napredek in razvoj preko sodelovanja na mikro ravneh, ključno za našo prihodnost. Vodilo našega delovanja in raziskovanje temelji na podpori in spodbujanju mednarodnega povezovanja v podporo trajnostnemu gospodarskemu in družbenemu razvoju.

O metodologiji Ocena investicijskega okolja
Metodologija »Ocena investicijskega okolja« je plod raziskovalnega dela Inštituta za strateške rešitve. Ocena temelji predpostavki, da so politični in družbeni indikatorji tisti, ki v prvi vrsti vplivajo na stabilnost investicijskega okolja posamezne države. Gospodarski in finančni indikatorji so sekundarnega pomena, saj so posledica političnih odločitev. Ocena investicijskega okolja v prvem delu 34 spremenljivk analizira v okviru 5 indikatorjev (politika, gospodarsko-družbeno okolje, vladavina prava, varnostna situacija in investicijske ovire), v drugem delu pa analizirane spremenljivke združi v tri skupine negotovosti (politične negotovosti, gospodarske negotovosti in družbene negotovosti).

Končen rezultat produkta je Ocena investicijskega okolja posamezne države. Glede na stabilnost slednjega analizirane države metodologija razvršča v 4 skupine stabilnosti investicijskega okolja (stabilno investicijsko okolje, zmerno stabilno investicijsko okolje, zmerno nestabilno investicijsko okolje in nestabilno investicijsko okolje).