Stanje na trgu javnih naročil gradenj v Sloveniji, kjer je ključni kriterij za izbor izvajalca najnižja cena, izrazito favorizira ponudnike, ki niso zavezani za spoštovanje kolektivne pogodbe gradbene dejavnosti (KPGD). To predstavlja nelojalno konkurenco gradbenim podjetjem na slovenskem trgu gradenj in njihovim zaposlenim na slovenskem trgu dela.
»Plače v gradbeništvu so med najnižjimi v gospodarskih dejavnostih, interes mladih za vstop v gradbene poklice je zato izjemno nizek,« je povedal mag. Jože Renar, direktor GZS – Zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti razen v manjšem delu dejavnosti, ki jih pokriva, nima razširjene veljavnosti, saj članstvo podjetij v gradbeniških delodajalskih organizacijah ne dosega meje 50 odstotkov vseh zaposlenih.
»To pomeni, da njena uporaba za delodajalce, ki niso člani delodajalskih organizacij, ni obvezna. Ti so zavezani le določilom Zakona o delovnih razmerjih, kar pomeni, da poslujejo zakonito že, če vsem svojim zaposlenim izplačujejo le minimalne plače. Medtem pa so zavezanci za uporabo KPGD dolžni svojim zaposlenim izplačevati najnižje osnovne plače po tarifnih razredih glede na izobrazbo v kolektivnih pogodbah, ki pa so pretežno višje od minimalne plače. Odgovorne osebe slovenskih izvajalcev, zavezancev za KPGD, so kazensko odgovorne z grožnjo zapora do 5 let za vsako izplačilo svojim zaposlenim, ki je nižje od tarifne priloge v KPGD, medtem ko so tuji ponudniki kazensko odgovorni le za izplačila, manjša od minimalne plače. To pomeni, da pred zakonom niso enakopravni,« je še poudaril mag. Renar.
Foto: Thomas Lucks
