Družba Termit je v preteklih dneh v sodelovanju s predstavniki relevantnih strok preučila dokument »Vzorčenje in kemijske analize sanacijskega materiala, površinskih in podzemnih voda na območju nekdanjega odkopa Drtija, kjer deluje podjetje Termit d. d.«. V dokumentu Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) ugotavlja, da je prišlo do okoljske škode tlom. Na podlagi tega dokumenta je Inšpektorat za okolje izdal odločbo v skladu s katero sta družbi Termit prepovedana sprejem in predelava odpadkov. Interpretacija rezultatov kemijskih analiz, ki jo je pripravil ARSO, je po prepričanju Termita in predstavnikov relevantnih strok nestrokovna, njene ugotovitve pa neutemeljene in zavajajoče. Po mnenju vodstva Termita tudi inšpekcijska odločba o prepovedi sprejema in predelave odpadkov nima ustrezne osnove.

Zmotna zasnova projektne naloge in neustreznost jemanja porušenih vzorcev
»Termit ne problematizira analiz, ki so bile opravljene v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) v Mariboru niti strokovnosti vzorčenja, ki ga je opravil IRGO Consulting. Razlog za neustreznost vzorčenja in izluževanja vzorcev izvira že iz projektne naloge, ki jo je januarja 2019 pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Projektna naloga je bila namreč podlaga za oddajo javnega naročila vzorčenja ter izdelavo kemijskih analiz. V projektni nalogi je MOP navedel, da se za izdelavo izluževalnih testov odvzame porušene vzorce in ne neporušenih, kakor bi bilo po mnenju stroke potrebno. V družbi Termit smo na to opozarjali že tedaj, vendar neuspešno,« je povedal direktor podjetja Termit Anton Serianz.

V skladu s slovensko zakonodajo Termit vgrajuje gradbene kompozite, ki se klasificirajo kot gradbeni material. Analizo gradbenih kompozitov je zato v skladu z mednarodno priznanimi standardi in tudi slovensko zakonodajo potrebno narediti na neporušenih (torej nezmletih) vzorcih. Izluževanje neporušenih vzorcev strokovno poteka na način, da se vzorce določen čas namaka v destilirani vodi, nato pa se pridobljeni izlužek analizira na to, koliko in kakšne snovi iz vzorca lahko prehajajo v okolje.

Nestrokovna interpretacija in uporaba neustreznih uredb
Druga ključna težava je nastala pri interpretaciji rezultatov kemijskih analiz. Slednjo lahko pripravijo zgolj strokovnjaki, ki poznajo celovito stanje na obravnavanem področju, saj ocene vpliva na okolje ni mogoče narediti zgolj na podlagi kemijskih analiz. Pri interpretaciji rezultatov je potrebno poleg zakonodaje upoštevati še celo vrsto ostalih dejavnikov (hidrologija, vreme v obdobju vzorčenja, geologija, hidrogeologija, itd.). Zgolj na podlagi upoštevanja celovitega stanja in vplivov se namreč lahko poda korektno in strokovno interpretacijo.

Prof. dr. Viktor Grilc iz Visoke šole za varstvo okolja Velenje pri tem opozarja tudi na problematičnost vzorčenja: »Mesta vzorčenja sanacijskega materiala so naključno izbrana in glede na njihovo majhno število v primerjavi z velikostjo površine saniranega prostore ne zagotavljajo reprezentativnosti. Prav tako je velika pomanjkljivost tudi časovno enkratni odvzem vzorcev, kar je posebno pomembno za vodne vzorce, ki so odvisni od vsakokratnih vremenskih razmer. Tretja pomembna pomajnjkljivost vzorčenja pa je v tem, da so v nadaljno analizo pošiljali zgolj ciljane slabe vzorce (»hot spot«), ki so jih odkrili že s terenskimi analizami. Takšen način selekcije vzorcev nikakor ne zagotavlja objektivne ocene povprečnega stanja obremenjenosti obravnavanega okolja.«

V primeru Termita je rezultate kemijskih analiz interpretiral ARSO. NLZOH je na ARSO poslal zgolj tabele z številčnimi podatki kemijskih analiz, ki same po sebi ne povedo ničesar, če jih ne primerjamo z mejnimi vrednostmi glede na ustrezne uredbe.  

Domen Neffat iz Odvetniške družbe Neffat je glede neustrezne rabe uredb povedal: »ARSO svojo interpretacijo gradi na predpostavki, da gre za naravna tla in ne gradbeni material, čeprav celo iz njihovega poročila izhaja, da so preiskovali umetni nasip. Slednji se v skladu z gradbeno zakonodajo klasificira kot  gradbeni objekt. V sklopu vzorčenja so bili res narejeni tudi vzorci na naravnih tleh, vendar pa slednji niso bili vključeni v laboratorijske analize, saj so že terenske meritve pokazale, da ni prisotnih spornih snovi. Iz tega izhaja, da naravna tla v sklopu analiz niso bila preiskana, zato je neustrezna tudi ocena, da je nastala okoljska škoda tlom. Ob predpostavki, da gre za naravna tla  je ARSO pri svoji interpretaciji laboratorijskih analiz uporabil mejne vrednosti iz Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih vrednostih nevarnih snovi v tleh. Ta uredba je za dani primer nerelevantna in neustrezna, saj niso bila preiskana naravna tla temveč gradbeni material.«

Sanacija ne vpliva na izločanje snovi iz materiala
Doc. dr. Ana Mladenovič iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije je povedala: »Termit na območju sanacije vgrajuje gradbene kompozite, ki jih izdela iz predelanih nenevarnih odpadkov. V odpadkih, ki jih Termit lahko sprejema  v skladu z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem so prisotne tudi težke kovine, toda te so povsod okoli nas. Tudi v kuhinjskem priboru, ki ga vsakodnevno uporabljamo, se nahajajo visoke koncentracije težkih kovin, vendar so tam zato da zagotovijo potrebne lastnosti materiala. Njihova vsebnost ni problematična, saj so te snovi netopne in imobilno vezane, zato ne prehajajo v okolje. Ključno je torej, koliko se te snovi izločajo iz materiala. V Termitu predelane odpadke zmešajo z glino  ter mešanico ob ustrezni vlagi vgradijo v plasti. Na ta način dobijo nepropustne plasti, v katerih so težke kovine fizikalno in kemijsko imobilizirane in zato ne prehajajo v okolje.«

Analizirani vzorci vode potrjujejo ustreznost sanacije
Da vgradnja sanacijskega materiala poteka na ustrezen način potrjujejo tudi analize bližnjega potoka Stražica, ki teče vzdolž obravnavanega območja. V sklopu analize sta bila iz potoka odvzeta dva vzorca vode in sicer gorvodno in dolvodno od Termitovih območij. Primerjava obeh vzorcev kaže, da Termit s svojim delovanjem ne vpliva na okolje.

Tudi pri vrednotenju kemijskih analiz vzorcev vode je bila sicer neustrezno uporabljena Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. ARSO je namreč pri vrednotenju rezultatov kemijskih analiz vode uporabil napačne mejne vrednosti za merilna mesta, kjer ne gre za neposredno odvajanje v vodotok, kar je v omenjeni Uredbi jasno opredeljeno. Če bi v skladu z omenjeno Uredbo upoštevali pravilne mejne vrednosti so vsi analizirani parametri v dovoljenih koncentracijah.

Za ocenjevanje ujete podzemne vode v obeh piezometrih uporaba Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo ni ustrezna, saj v tem primeru ne gre za odvajanje odpadne vode, kot to izhaja iz omenjene Uredbe. Prav tako ujeta podzemna voda v piezometrih nima nobene povezave s podzemno vodo iz karbonatnega vodonosnika, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo.

Več informacij