LJUBLJANA, 14. julij 2020– Družba Boston Consulting Group (BCG) je v nedavno objavljenem poročilu o globalnem premoženju (Global Wealth Report) izpostavila, da rast zasebnega finančnega premoženja v Sloveniji, kljub dejstvu, da je bila v zadnjih dvajsetih leti s 5 odstotki blizu svetovnemu povprečju, še vedno zaostaja za 10-odstotno rastjo, zabeleženo v srednji in vzhodni Evropi, na Baltiku in v Rusiji v istem obdobju. Posledično zasebno finančno premoženje Slovencev predstavlja 1,7 odstotka skupnega zasebnega finančnega premoženja v regiji srednje in vzhodne Evrope, Baltika in Rusije, kar je občutno manj kot 4,7 odstotka leta 1999.

Letos beležimo 20. obletnico izhajanja letnega poročila BCG o premoženju. BCG ugotavlja, da je presenetljiva značilnost rasti premoženja v zadnjih dveh desetletjih njegova izjemna odpornost. Kljub večkratnim krizam je rast premoženja ostala trdna in si opomogla tudi po najtežjih preizkusih. Danes ima več premoženja v lasti več ljudi in razlike v premoženju, ki so ločevale zrele trge od trgov v razvoju, so se dramatično zmanjšale. V svetovnem merilu se je zasebno finančno premoženje v zadnjih 20 letih skoraj potrojilo, z 80 bilijonov dolarjev leta 1999 na 226 bilijonov dolarjev konec leta 2019.

»BCG pričakuje, da bo kriza zaradi covida-19 močno vplivala na rast slovenskega premoženja, ki naj bi se zato v naslednje petih letih povečalo med 3 in 5 odstotki, odvisno od scenarija okrevanja. A počasneje kot v srednji in vzhodni Evropi, na Baltiku in v Rusiji skupaj, kjer je pričakovana rast med 4 in 7 odstotki«, je povedal Tomislav Čorak, generalni direktor in partner BCG.

BCG v poročilu opisuje tri možne scenarije za rast po covidu-19: »hitro okrevanje«, »počasno okrevanje« in »trajna škoda«. Okrevanje po koronavirusu bo vplivalo na rast premoženja v prihodnjih letih. Raziskava kaže, da bo pandemija v bližnji prihodnosti globalno premoženje gotovo zmanjšala. Glede na analizo BCG so možni naslednji trije scenariji okrevanja po pandemiji:

Hitro okrevanje: Čeprav svetovni BDP hitro pada, bo kriza kratkotrajna, premoženje pa se bo povečalo z 226 bilijonov dolarjev v letu 2019 na 282 bilijonov dolarjev do leta 2024 ob 4,5% stopnji rasti. Na strani upravljanja premoženja bo prišlo do kratkoročnega zmanjšanja dobička, vendar pandemija dolgoročno ne bo vplivala na industrijo.

Počasno gospodarsko okrevanje: Koronavirus bo gospodarstvo prizadel veliko močneje, kriza bo hujša, gospodarstvo pa bo okrevalo počasneje. Po tem scenariju bo premoženje padlo na 215 bilijonov dolarjev in se nato do leta 2024 povečala na 265 bilijonov dolarjev, kar je 3,2% letno povečanje. Po tem scenariju se profitabilnost upravljavcev premoženja zmanjšuje, najbolj negativen vpliv pa bi lahko občutili tisti, ki delajo z visokim razmerjem med stroški in koristmi. Posledično se lahko poveča konsolidacija znotraj panoge.

Dolgotrajna škoda: Gospodarski učinki bodo povzročili dolgotrajne težave na trgu dela in produktivnosti. Posledično se bodo sredstva letos zmanjšala na 210 bilijonov dolarjev in do leta 2024 narasla na 243 bilijonov dolarjev, kar je letno povečanje za le 1,4 odstotka. To bo še posebej zahteven trg za upravljavce premoženja, ki se izogibajo ekonomiji obsega in delajo z visokimi stroški. V tem primeru bi lahko število prevzemov znatno poskočilo.

Koncentracija premoženja v Sloveniji je skladna s srednje- in vzhodnoevropskim vzorcem, ki se bistveno razlikuje od globalnih številk. Slovenci, ki imajo manj kot 250.000 USD neto premoženja, predstavljajo kar 45 odstotkov celotnega slovenskega osebnega finančnega premoženja v primerjavi s 35 odstotki na svetovni ravni. Ob tem je velik del premoženja skoncentriran v rokah posameznikov z izjemno visoko neto vrednostjo – tistih, ki imajo več kot 100 milijonov USD finančnega premoženja. BCG ugotavlja, da imajo ti v lasti 25 odstotkov celotnega finančnega premoženja v Sloveniji.

»Koncentracija premoženja se bo verjetno povečala, saj premožnejši ljudje v Sloveniji povečujejo svoje premoženje hitreje kot manj premožne skupine,« pravi Čorak. Delež oseb s premoženjem do 250.000 USD naj bi se do leta 2024 v Sloveniji zmanjšal na 43 odstotkov, medtem ko naj bi se delež tistih z več kot 100 milijonov USD povečal na 27 odstotkov, napoveduje BCG.

Zgodovina upravljanja premoženja je dolga več kot 200 let. Večji del tega obdobja so upravljalci premoženja delovali po istih pravilih, a v zadnjih 20 letih je prišlo do nekaterih sprememb zaradi digitalizacije in spremenjenega regulativnega okolja. Številni ponudniki se do zdaj niso mogli ali niso želeli lotiti sprememb. Največja ovira ostaja strah pred izgubo strank. Ob tem 10-letni trend rasti ni pripomogel k hitrejšemu sprejemanju odločitev. Potrebo po spremembah kaže dejstvo, da so kljub večjemu premoženju in večji bazi strank dobički približno enaki kot pred 10 leti. Ponudniki storitev so lani tako po vsem svetu ustvarili le 135 milijard dolarjev dobička, kar ni veliko več kot 130 milijard dolarjev v letu 2007.

»Učinkovito nudenje storitev premožnejšim bo v prihodnjih letih postalo veliko bolj zapleteno,« verjame Čorak. »S spreminjanjem demografije premožnih se bodo spremenile tudi njihove potrebe in pričakovanja. Z naborom različnih možnosti ni nujno, da stranke želijo več – želijo predvsem boljše.« Motnje, ki so se pojavile v začetku stoletja, se krepijo. Ker digitalizacija zmanjšuje ovire za vstop na trg ponudnikov upravljanja premoženja, se bo okrepila konkurence, zaradi česar se bodo ponudbe, ki so nekoč zagotavljale diferenciacijo, soočale s komodizacijo.  

V Sloveniji vzajemni skladi in neposredne kapitalske naložbe pridobivajo na priljubljenosti, njihov delež je v skladu s svetovnimi povprečji in nad srednje- in vzhodnoevropskimi trendi. Medtem so življenjska zavarovanja in pokojninski prihranki v zadnjih petih letih izgubili zagon in še naprej upadajo. Delež gotovine in depozitov je v zadnjih 20 letih ostal stabilen, državne obveznice pa so izgubile svoj delež in predstavljajo manj kot 1% celotnega premoženja, kar je precej manj kot v drugih državah.

»Ne glede na to, kako sposobni postajajo stroji, bodo človeška interakcija in zaupanja vredni osebni odnosi ostali ključni - zlasti v skupinah najbolj premožnih,« dodaja Čorak. »Hkrati za mlajše generacije bogastvo ne bo samo denar, temveč tudi pomen, namen, povezanost in pozitiven vpliv na svet,« še pravi.

Kopijo letošnjega poročila o globalnem premoženju (Global Wealth Report 2020) lahko prenesete tukaj.


Nazaj