Spoštovani ga. Jerkič in g. Počivavšek, moja izjava v sredini oddaji Dnevnik na TV Sloveniji 1 je naletela na nemalo negativnega odmeva med vami. Nekajsekundno sporočilo, kot je bilo objavljeno, je bilo izvzeto iz več minutnega pogovora, zaradi česar ni bilo mogoče ujeti širšega konteksta, v katerem je bilo dano. Veseli me, da vas ta kontekst zanima; naj ga zato pojasnim.
Na Gospodarski zbornici Slovenije se zavzemamo za dvig neto plač pri vseh zaposlenih, ne samo pri tistih skupinah, ki jih določene interesne in politične skupine običajno postavljate v ospredje. V pogovoru za medije sem izpostavila, da je treba ustvarjati pogoje za rast povprečne plače. Zato je primerneje nasloviti povprečnega zaposlenega in bolj produktivne, saj so ti generatorji slovenskega poslovnega uspeha in največje jamstvo, da bodo zaposleni v celotni verigi imeli kakovostne službe in dostojno plačilo. Namesto tega se vedno znova ukvarjamo samo z minimalno plačo in njenimi administrativnimi dvigi. Ta neomajen fokus na spodnje plače nas oddaljuje od uvajanja sodobnejših plačnih praks, ker vsakič tisto malo napredka, ki ga podjetja z nizko dodano vrednostjo naredijo, da bi povišala svojo produktivnost, vedno znova pobere administrativno zvišana minimalna plača. Tem podjetjem jemljemo možnost, da obstanejo in se odmaknejo od roba.
Čeprav razumemo vaša stališča do najnižjih plačil in to tudi sami vidimo kot izziv, smo prepričani, da moramo socialni partnerji bolj strateško pristopiti k razvojno naravnani plačni politiki, ki naj bo motivacijska za vse. Od tod tudi naša pobuda za oblikovanje sodobnega plačnega sistema v Sloveniji in naši poudarki na lanskem Vrhu slovenskega gospodarstva, kako s pomočjo Razvojnega partnerstva treh generacij do leta 2025, pri katerem cenimo tudi vaše sodelovanje, doseči cilje 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, 50 mrd evrov izvoza in posledično 2.300 evrov povprečne plače. To se ne bo zgodilo, ker bomo s političnim dekretom dvigovali minimalno plačo. Se pa bo zgodilo, če nam bo v Sloveniji mar tudi za tiste zaposlene, ki prejemajo 1000, 1500, 2000 evrov itd. neto mesečne plače.
Že sedaj je razlika med prejemnikom povprečne plače in minimalne plače najmanjša v Evropi. Zato še nadaljnji koraki v tej smeri niso potrebni, saj smo v Sloveniji dosegli visok varnostni standard, razmere na trgu dela krepijo plače, število prejemnikov minimalne plače se občutno znižuje. A če bo politiko plač administrativno določala politika, ne pa uspešnost gospodarstva, potem smo se obsodili na to, da bomo dežela bogatih revežev. Ali pač v sindikatih verjamete, tako kot očitno razmišljajo politiki, da masa plač v podjetju nima nobene zveze z gospodarsko uspešnostjo in razmerami na trgu?
Ta razprava je vsekakor potrebna. Pričakujemo, da bo tema minimalne plače in plačnega sistema del razprave na Ekonomsko socialnem svetu, kjer pa je treba upoštevati tudi glas gospodarstva, analitično podprtih argumentov in objektivnih makroekonomskih dejstev.
Ravno tako smo na zadnjem ESS tudi predlagali dogovor o socialnem sporazumu, s katerim bi socialni partnerji dogovorili ključne cilje na področju plač in višje produktivnosti za naslednje obdobje in ukrepe, s katerimi jih je mogoče doseči. To mora biti tema, o kateri se pogovarjamo. Zato si je GZS to že pred časom zadala kot eno izmed svojih ključnih prioritet.
S spoštovanjem, mag. Sonja Šmuc - generalna direktorica GZS
