Včeraj, 12. novembra 2018, je potekala novinarska konferenca z naslovom »Suverena Slovenija brez frackinga«, ki so jo v Ljubljani organizirale stranke Pirati, Solidarnost in ZL-DSD. Radi bi poudarili, da se nam zdijo sporočila izrečena na omenjeni novinarski konferenci brezpredmetna, saj se »fracking« v obsegu, o katerem je bilo govora na novinarski konferenci in kot ga poznajo v ZDA, v Sloveniji ne izvaja, niti se ne bo izvajal v prihodnosti. V Sloveniji se izvaja tako imenovano hidravlično lomljenje oziroma stimulacija majhnega obsega v geoloških slojih peščenjakov.

Glede na izrečene očitke o grožnjah naj ponovno poudarimo, da predstavniki družbe Geoenergo nikomur v tem postopku niso grozili, ali izvajali kakršnegakoli drugega pritiska na uradne osebe ali druge deležnike v postopku. Vsi projektni partnerji se zavzemajo za transparentnost upravnih postopkov, ki jih vodi Agencija RS za okolje. Komunikacija na družbenih omrežjih, ki je bila v medijih izpostavljena in kaže na frustracije domnevnih delničarjev družbe Ascent Resources zaradi nerazumno dolgega postopka, ni uradna komunikacija nobenega od partnerjev v projektu in takšno vrsto komunikacije obsojamo in se od nje distanciramo. Družba Ascent Resources je svoje delničarje tudi že večkrat pozvala, naj na tak način ne komunicirajo.

Gre za ustaljen rudarski postopek, ki se je na Petišovskem polju prvič izvedel že leta 1956 in od takrat je bil izveden že na več kot na 50 vrtinah. Dejstvo je, da je bilo na območju SV Slovenije do danes izvrtanih preko 160 vrtin, prva hidravlična stimulacija/lomljenje majhnega obsega je bila opravljena že leta 1956 in od takrat je bila izvedena v približno petdesetih vrtinah, pri čemer nikoli niso bili zaznani kakršnikoli negativni učinki na okolje, pitno vodo ali zdravje ljudi.

Trenutno se na Petišovskem polju ne izvaja postopek hidravlične stimulacije/lomljenja. Vrtini Pg-10 in Pg-11A sta bili hidravlično stimulirani že leta 2011. Ob tem je ključno poudariti, da postopka njune hidravlične obdelave slojev peščenjakov majhnega obsega (t.i. »hidravlična stimulacija«), ne moremo in ne smemo enačiti s hidravlično obdelavo oz. frakturiranjem velikega obsega skrilavcev s horizontalnimi vrtinami (t.i. »fracking«). Med posegi v Sloveniji in posegi, ki jih opravljajo v ZDA in o katerih tečejo razprave tudi v Evropi, obstajajo velike razlike, ki v osnovi izvirajo iz razlik v geološki sestavi tal (npr. pri nas je prisoten bolj prepusten peščenjak, v ZDA pa trd, tudi do 1000-krat manj prepusten skrilavec).

Evropske smernice o minimalnih načelih za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (na primer plina iz skrilavca), pri katerem se uporablja obsežno hidravlično lomljenje ločujejo med »hidravličnim frakturiranjem velikega obsega« in »hidravlično stimulacijo manjšega obsega«; razlike med njima so zelo velike. Obsežno hidravlično lomljenje je namreč definirano kot »vbrizgavanje v vrtino najmanj 1.000 m3 vode na fazo lomljenja oziroma najmanj 10.000 m3 vode v celotnem postopku lomljenja«, kar pa je mnogo več kot v primeru aktivnosti na Petišovskem polju. Hidravlična stimulacija manjšega obsega se redno izvaja v naši neposredni bližini, na Madžarskem in Hrvaškem.

Podzemne vode pri izvajanju postopkov hidravlične stimulacije niso ogrožene. Vodonosnik pitne vode se nahaja v holocenskih gramoznatih sedimentih reke Mure, ki se nahajajo na globini 20-30 m, medtem ko se dno plinskih vrtin Pg-10 in Pg-11a nahaja na cca 3.500 m. Vsa dela, ki jih izvajamo, so podvržena strogim okoljevarstvenim ukrepom, posledično so vse vrtine zasnovane z vsaj tremi zaščitnimi cevmi – s površinsko, vmesno in proizvodno zaščitno cevjo. Zaščitne cevi preprečujejo kakršnokoli uhajanje plina ali tekočin iz plinonosnih peščenjakov do vodonosnika. Vse zaščitne cevi so predhodno tlačno testirane in pregledane. Obdelava slojev se izvaja v srednje miocenskih peščenjakih, ki se nahajajo na globinah večjih od 2.500 m. Med plinonosnimi peščenjaki (globina cca 3.000 m) in vodonosniki pitne vode (globina cca. 20-30 m) se nahaja debela skladovnica neprepustnih sedimentnih kamnin, ki preprečujejo kakršnokoli migracijo plina ali fluidov iz nižjih v višje plasti. Navedeno potrjujejo tudi študije oziroma mnenja Geološkega zavoda Slovenije in Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelek za geotehnologijo, rudarstvo in okolje.

Podzemne vode pri izvajanju postopkov hidravlične stimulacije niso ogrožene. Vodonosnik pitne vode se nahaja v holocenskih gramoznatih sedimentih reke Mure, ki se nahajajo na globini 20-30 m, medtem ko se dno plinskih vrtin Pg-10 in Pg-11a nahaja na cca 3.500 m. Vsa dela, ki jih izvajamo, so podvržena strogim okoljevarstvenim ukrepom, posledično so vse vrtine zasnovane z vsaj tremi zaščitnimi cevmi – s površinsko, vmesno in proizvodno zaščitno cevjo. Zaščitne cevi preprečujejo kakršnokoli uhajanje plina ali tekočin iz plinonosnih peščenjakov do vodonosnika. Vse zaščitne cevi so predhodno tlačno testirane in pregledane. Obdelava slojev se izvaja v srednje miocenskih peščenjakih, ki se nahajajo na globinah večjih od 2.500 m. Med plinonosnimi peščenjaki (globina cca 3.000 m) in vodonosniki pitne vode (globina cca. 20-30 m) se nahaja debela skladovnica neprepustnih sedimentnih kamnin, ki preprečujejo kakršnokoli migracijo plina ali fluidov iz nižjih v višje plasti. Navedeno potrjujejo tudi študije oziroma mnenja Geološkega zavoda Slovenije in Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelek za geotehnologijo, rudarstvo in okolje.

Potrebno je tudi izpostaviti, da se postopek hidravlične stimulacije/lomljenja v času proizvodnje iz vrtine ne izvaja in da gre za postopek »enkratnega značaja«, katerega se v istih plinonosnih slojih praviloma ne ponavlja. Geoenergo je pri svojem delu zavezan transparentnemu delovanju in rednemu obveščanju javnosti. V ta namen že od začetka leta 2014 v Lendavi deluje tudi Info točka, ki je v prostorih Petrol Geo (Mlinska ulica 5, Lendava) odprta vsako sredo med 15. in 17. uro.

Vse informacije so javnosti dostopne tudi na spletni strani ali na odprtem telefonu (02) 5772 240.