Ljubljana, 19. junij 2018 - Na posvetu z naslovom Pet let prepoznavanja odličnosti – Medis Awards, so strokovnjaki spregovorili o pomenu priznanj za vrhunske medicinske dosežke in spodbujanju promoviranja pozitivnih zgodb v zdravstvu. Ob številnih kritikah in negativnih objavah v medijih se vse pogosteje pojavljata nezaupanje in dvom v strokovnost naših zdravnikov in farmacevtov, ki sta največkrat neutemeljena. Vsi udeleženci srečanja so se strinjali, da so za izboljšanje ugleda medicine pomembne tudi javne pohvale in nagrade.

Mednarodni natečaj Medis Awards za izjemne dosežke v medicini (International Medis Awards for Medical Research), ki poteka že peto leto zapovrstjo v srednji in jugovzhodni Evropi, dobrodošel pristop k prepoznavanju odličnosti. Neodvisna žirija, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz sedmih držav, je ponovno razpisala natečaj za znanstveno-raziskovalna dela zdravnikov in farmacevtov. Ti morajo poleg redne klinične prakse raziskovati in razvijati naprednejše metode diagnostike in zdravljenja, kar daje nagradi Medis Awards poseben pomen.

Družba Medis je pobudnik in donator teh nagrad, ki jih je osnovala ob obletnici podjetja. Odločitev, da dodatno čestitajo odličnosti v stroki, je Tone Strnad, mag. farm., ustanovitelj družbe Medis, pojasnil: »Po 25 letih uspešnega dela na področju medicine in farmacije smo ugotovili, da je veliko izjemnih raziskovalnih zgodb, ki jih pišejo zdravniki in farmacevti. Njihovi raziskovalni dosežki so zelo odmevni in cenjeni v tujini, večinoma pa ostajajo neopaženi in neprepoznani v naši družbi. Prepričani smo, da zaslužijo priznanje, saj pomembno vplivajo na razvoj diagnostike in zdravljenja.«

Projekt je bil med strokovno javnostjo izredno dobro sprejet. Za mednarodno nagrado Medis Awards je v preteklih štirih letih kandidiralo več kot 560 strokovnjakov z znanstveno-raziskovalnimi deli. Neodvisna žirija je v teh letih podelila kar 38 nagrad.

Težave slovenskih zdravnikov in farmacevtov
Pomen širjenja dobrih praks in pozitivnih zgodb v zdravstvu je toliko bolj pomembna ob dejstvu, da je negativna nastrojenost do zdravništva precejšnja. Med drugim se v Zdravniški zbornici Slovenije soočajo z odhodom belih halj na delo v tujino. Točnih podatkov ni, vendar  naj bi v preteklih petih letih odšla v tujino generacija zdravnikov, vsako leto približno 20 trideset zdravnikov, kar bo v prihodnjih letih zaskrbljujoče. Vodstvo zbornice zato spodbuja vse dogodke in objave, kjer so predstavljeni dosežki članov. »Večina naših zdravnikov dela dobro in bolniki so z njimi zadovoljni, vendar priznanj ni veliko ali pa niso dovolj  glasna v javnosti. Odločevalcem tudi priporočam, da o vprašanjih zdravstvenega sistema večkrat vprašajo za nasvet tudi nas zdravnike in zobozdravnike,« je kritično komentirala trenutno stanje dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. med., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, ki je prepričana, da se dobre zgodbe pišejo s pomočjo medijev.

Nič bolje se ne piše farmacevtom, saj se v Sloveniji soočajo s slabimi delovnimi pogoji in nizkimi dohodki. Število farmacevtov v zdravstveni dejavnosti na 100.000 prebivalcev je med najnižjimi v EU. »Prepričan sem, da je podobnih zgodb, ko posamezniki s svojo zagnanostjo in znanstveno odličnostjo poleg rednega dela razvijajo nove metode diagnostike in zdravljenja, še veliko. To potrjujejo tudi rezultati in dosežki prejemnikov Medis Awards. Prav je, da se takšnim strokovnjakom zahvalimo za njihov prispevek. Hkrati pa so tovrstni natečaji in nagrade tudi spodbuda za vse ostale,« je k razmišljanju predhodnice dodal mag. Matjaž Tuš, mag. farm., predsednik Slovenskega farmacevtskega društva. Neodvisna komisija žirantov pri Medis Awards v zadnjih letih sicer opaža, da je število prijav srbskih in hrvaških strokovnjakov presegla prijave slovenskih medicincev. Kljub temu pa so študije Slovencev izjemno kakovostne, zato se še vedno lahko pohvalimo, da imajo naši zdravniki in farmacevti največje število zmag v regiji. Prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., revmatolog, predsednik žirije Medis Awards, se tega zelo zaveda in srčno upa, da bo število priznanj tudi v medicini naraščalo premo sorazmerno s številom nagrad v kulturi. »Ni večjega zanosa kot priznanje za garaško opravljeno delo, to je vedno motivacija za nadaljnje presežke v stroki.«

Prijave za Medis Awards 2018 potekajo vse do 15. septembra
Letos lahko zdravniki in farmacevti oddajo svoje študijske prispevke s področij farmacije, gastroenterologije, ginekologije, intenzivne medicine (z anesteziologijo), nevrologije, oftalmologije, pediatrije, pulmologije (z alergologijo) in revmatologije. Prijavijo se lahko strokovnjaki iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Makedonije, Slovenije in Srbije. Strokovna žirija bo pod drobnogled vzela prejete prispevke, ki imajo dejavnik vpliva IF, večji kot 1,5. To pomeni, da so bila raziskovalna dela predhodno objavljena v ugledni tuji strokovni reviji. Letošnja podelitev nagrad Medis Awards 2018 bo v Sarajevu 29. novembra. Novost so tudi nagrade in priznanja za finaliste. Več informacij o prijavah.

Slovenski dosežki – inovacije v svetovnem merilu
Nagrade Medis Awards so namenjene prepoznavanju, spodbujanju in nagrajevanju odličnosti v zdravstvu, za dobro bolnikov, kar sta s konkretnima primeroma ponazorila nagrajenca iz prejšnjih let doc. dr. Matjaž Homan, dr. med., in Alja Črnej, dr. med. S kolegi gastroenterologi je doc. dr. Matjaž Homan, dr. med., pediater gastroenterolog na Pediatrični kliniki v Ljubljani, prvi na svetu ugotavljal, da je pri otrocih, ki morajo opraviti kolonoskopijo, bistveno bolje uporabiti ogljikov dioksid kot zrak. Leta 2015 je objavil rezultate raziskave v ameriški medicinski reviji Gastrointestinal Endoscopy z visokim dejavnikom vpliva IF 6,5 in prejel nagrado Medis Awards. »Glede na pozitivne rezultate preiskave smo metodo takoj uvedli v klinično prakso, tako da zadnja leta izvajamo kolonoskopije pri otrocih na otroški kliniki le še z uporabo ogljikovega dioksida, kar pomeni manj bolečin za otroke,« je pojasnil doc. dr. Homan in dodal: »Dobiti nagrado je za vsakogar velika čast in pomeni dodatno motivacijo za nadaljnje klinično in raziskovalno delo. S tem lahko bolje pomagam bolnim otrokom, kar pa je seveda najpomembnejše. «

Oftalmologinja Alja Črnej, dr. med., je s prim. mag. Vladimirjem Pfeiferjem, dr. med., oftalmologom na Očesni kliniki v Ljubljani, opravila prvo presaditev umetne roženice pri nas, kar je bil izjemen in odmeven medicinski uspeh. Umetna roženica se sicer že uporablja izven Evrope, v Evropi pa so jo do sedaj uporabljali samo v raziskovalne namene. CE oznako, ki je pogoj za uporabo v Sloveniji, je dobila predlanskim. Pred tem je zdravnica poseg preizkusila na miših in za študijo prejela zmagovalno priznanje Medis Awards 2015. Največji uspeh je občutil bolnik, ki je bil zaradi poškodbe slep kar dvajset  let. Alja Črnej, dr. med., je uspeh pojasnila z občutji operiranega bolnika: »Za gospoda so drevesa spet zelena, ponovno vidi na uro na koncu hodnika, živi mnogo kakovostneje, zanj sta to sreča in veselje.« Tudi ona nagrado vidi kot potrditev, da je bilo delo dobro in kakovostno opravljeno, pri tem pa kritično ocenjuje: »Uspešni zdravniki so v tujini dobro sprejeti. To pa ne pomeni, da jih sprejmemo in priznamo tudi pri nas, kar je velika izguba za slovenski napredek in razvoj medicine. Zato so Medis Awards zelo dobrodošla in redka domača pohvala.«

Nove raziskave in nova medicinska upanja so tisto, kar spodbujajo in pozdravljajo tudi bolniki, ki so se udeležili posveta. Skupaj s stroko so ugotovili, da morajo društva bolnikov aktivno sodelovati  pri informiranju širše javnosti o dobrih praksah v medicini in skupaj pomagati k sodobni obravnavi in zdravljenju.