Ajpes je v petek, 21. maja, razkril dolgo pričakovane podatke o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v letu 2020. Agregatni prihodki gospodarskih družb so upadli za 5,7 %, pri samostojnih podjetnikih za 5 %, medtem ko je bila dodana vrednost nižja za 1 %. Nižje cene surovin v 2020 in podporni ukrepi države (prejete subvencije) so bili ključni za to, da se dodana vrednost ni pomembno skrčila. Zaposlenost, merjeno po delovnih urah, se je skrčila za 2%, pri čemer so bili zaposleni na čakanju na delo ali skrajšanem delovnem času del tega kazalnika. Produktivnost dela se je povečala za 0,8% na 47.160 EUR. Glede na dejstvo, da je nominalni BDP v 2020 upadel za 4,3 %, v gospodarskih družbah in samostojnih podjetnikih pa se ni skrčil (dodana vrednost v teh skupinah subjektov predstavlja 56 % BDP), to pomeni, da se je dodana vrednost najbolj skrčila v javnem sektorju in pri neto davkih. Kljub podobni ravni dodane vrednosti, je bil neto dobiček pri gospodarskih družbah nižji za 38 % (pričakovali smo 25-odstotni padec) in je znašal 2,8 mrd EUR. To je po naši oceni posledica prevrednotenj obratnih in stalnih sredstev (slabitve). Ob tem opozarjamo, da so predstavljene spremembe po kategorijah nekoliko drugačne kot pri objavi Ajpesa, ker slednji upošteva le iste subjekte v obeh letih.
Slovenski potrošniki razpoloženje močno okrepili tudi v maju
Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov se je v maju 2021 glede na prejšnji mesec zvišala za 7 odstotnih točk. Po daljšem obdobju je bila višja tudi od dolgoletnega povprečja, in sicer za 3 odstotne točke. Med komponentami, ki sestavljajo kazalnik zaupanja, se je najbolj izboljšalo pričakovanje potrošnikov glede gospodarskega stanja v državi (za 19 odstotnih točk). Poleg tega sta se izboljšali tudi pričakovanji potrošnikov glede večjih nakupov (za 6 odstotnih točk) in glede finančnega stanja
v gospodinjstvu (za 2 odstotni točki). Krepitev kazalnika smo pričakovali, saj se zajezitveni ukrepi odpravljajo, vendar takšne rasti nismo pričakovali.
Majski tekoči indikatorji pričakovano krepkejši
Število registrirano brezposelnih oseb se še vedno znižuje (76.30019. maja, 1.000 manj v enem tednu), kar sovpada s počasnim odpiranjem storitvenih dejavnostih. Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil v prvem tednu maja medletno večji za 32 %, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 pa manjši za 3 %. Obseg prometa tovornih vozil v prvem tednu maja je bil nekoliko višji od letošnjega 18-tedenskega povprečja, a nekoliko nižji v primerjavi z enakim tednom predkriznega leta 2019
(pri domačih vozilih je bil višji za 2 %, pri tujih pa nižji za 6 %).
Poraba električne energije je bila v prvem tednu maja medletno večja za 11 %, v primerjavi z enakim tednom predkriznega leta 2019 je zaostajala za 3 %. Razlog za medletno večjo porabo med 3. in 7. majem je v učinku nizke lanske osnove; kljub sprostitvi številnih zajezitvenih ukrepov še ni povsem dosegla predkrizne ravni. Zaradi učinka nizke osnove so medletno večjo porabo beležile tudi naše najpomembnejše trgovinske partnerice, od 5 % v Franciji do 15 % na Hrvaškem. Glede na primerljivi teden leta 2019 je bila poraba v večini partneric manjša (v Italiji, Franciji in na Hrvaškem za okoli 4 %, v Avstriji in Nemčiji pa za 2 %).
Povprečna rastbruto plače neodraža dejanske dinamike
Medletna rast povprečne bruto plače pri 14% je bila precej višja od naših pričakovanj (9,2 %) in izvira izvelikega števila zaposlenih, ki so bili na čakanju na delo v marcu 2020 (ti zaposleni so tako bili na čakanju od 13. marca 2020 naprej). Od 1. do 12. marca 2020 so prejeli denimo plačo, od 13. do 31. marca pa nadomestilo, ki pa ni del te statistike. Na gibanje plač so vplivati tudi obračunani iz izplačani COVID-19 dodatki v javnem sektorju (v marcu 2021 večja vrednost kot v marcu 2020).
Predvsem zaradi velikih razlik v številu zaposlenih, ki so bili na čakanju na delov marcu 2020 in marcu 2021 navedena statistika ne odraža dobro dejanske spremembe v razpoložljivem dohodku povprečnega zaposlenega. »Očiščena« rast povprečne bruto plače je tako po naši oceni nekje pri 3 %.
Marčevski zaposlitveni trendi le potrdili podatke Zavoda RS za zaposlovanje
Število delovno aktivnih oseb se je v marcu 2021 glede na februar 2021 zvišalo za nekaj več kot 5.200 ali za 0,6 % (na približno 891.100); glede na marec 2020 je bilo število za 0,6 % nižje. Na mesečni ravni se je zvišalo število zaposlenih in samozaposlenih oseb, prvih za 0,6 % (na nekaj več kot 796.100), drugih za 0,3 % (na nekaj več kot 94.900). V primerjavi z marcem 2020 se je število prvih znižalo za 0,7 %, število drugih pa zvišalo za 0,9 %. Dinamika po dejavnostih kaže, da se je
število delovno aktivnih oseb v marcu 2021 na mesečni ravni zvišalo v vseh dejavnostih, razen v finančnih in zavarovalniških dejavnostih; v teh se je za 0,2 % znižalo. Zadnje je po naši oceni posledica konsolidacije v slovenski bančni industriji. Najbolj se je število delovno aktivnih tudi v marcu 2021 glede na pretekli mesec ponovno zvišalo v gradbeništvu, in sicer za približno 1.200 (ali za 1,9 %, na nekaj večkot 66.300); na letni ravni se je zvišalo za 1,7 %. Na ravni statističnih regijse
je na mesečni ravni zvišalo v vseh (glede na delovno mesto) regijah, razen v obalno-kraški in primorsko-notranjski statistični regiji. Najbolj se je zvišalo v podravski statistični regiji, in sicer za 3,0 % (na približno 10.200).
Posojila gospodinjstev in podjetij ponovno z rahlo rastjo
Marčevski podatki o poslovanju bank v Sloveniji so bili nekoliko boljši po dveh šibkih mesecih. Posojila gospodinjstvom so marca po dveh mesecih upadanja medletno ponovno porasla (+0,7 %), k čemur je prispevala zlasti rast stanovanjskih posojil. Neto povečanje stanovanjskih posojil je bilo marca z 42 mio EUR visoko in je močno preseglo povprečno lansko rast (22 mio EUR). Medletna stopnja rastistanovanjskih posojil se je zvišala na 4,3 %. Marca je izstopalo tudi povečanje ostalih posojil
gospodinjstvom, tj. okvirnih kreditov oziroma negativnih stanj na tekočih računih ter kreditov in terjatev po plačilnih in kreditnih karticah z odloženim plačilom, vendar pa je stanje teh posojil primerljivo s tistim decembra lani. Stanje potrošniških posojil je po upadanju v zadnjem letu marca 2020 ostalo skoraj enako kot mesec pred tem (+0,2 mio EUR), medletna stopnja njihovega upadanja pa se je zmanjšala z -8,6 % na -7,7%. Medletni upad stanja posojil podjetjem se je marca kljub neto
povečanju teh posojil poglobil, na -3,6 %, kar je tudi posledica visokega prirasta marca lani. Marca je ostala visoka rast posojil bank tujini, medletno je znašala 30,9 %, vendar je delež teh posojil v bančnih bilancah nizek (3,1 %). Posojila tujcem so marca prispevala dobro tretjino povečanja posojil nebančnemu sektorju.
Marca se je delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) ohranil na nizki ravni predhodnih dveh mesecev, pri 1,8 %. Za primerjavo: konec leta 2019 je delež znašal 2,2 %. Rast NPE se je nadaljevala le v gostinstvu, kjer je delež dosegel 11,2 %, za 2,8 o.t. več kot pred začetkom epidemije. V gostinstvu se je marca dodatno povečal tudi delež terjatev, razvrščenih v skupino s povečanim kreditnim tveganjem (skupina 2), na 49,6 %. Ta delež je nekoliko nižji pri podjetjih s področja rekreacije,kulture in razvedrilnih dejavnosti. Delež skupine 2 se je v zadnjih mesecih povečal tudi pri obrtnikih, na 11,5 %, ter v sektorju prebivalstva pri potrošniških posojilih, na 8,1 %. V vseh drugih skupinah komitentov in dejavnosti je v zadnjih dveh mesecih prišlo do zmanjšanja tega deleža. Na ravni celotnega portfelja je delež skupine 2 marca znašal 6,3 %, kar je za 0,2 o.t. manj kot konec leta 2020.
Medletna rast vlog nebančnega sektorja (depoziti) se je marca nekoliko znižala, na 11,9 %. K povečanju vlog so marca s 628 mio EUR prispevale zlasti vloge nefinančnih družb, ki so v enoletnem obdobju porasle za 20,8 %. Rast vlog gospodinjstev se je znižala na 11,7 %; te se marca, prvič po septembru lani, niso povečale (-6 mio EUR). Podatki o poslovanju lizinških družb kažejo, da se je vrednost lizingov premičnin marca 2021 medletno skrčila za 50 mio EUR oz. za 2,5 % (skupna vrednost marca: 2.048 mio EUR), vrednost lizingov nepremičnin pa še bolj, in sicer z 206 mio EUR marca 2020 na 160 mio EUR v marcu 2021. Lizing nepremičnin je tako precej manj pogost, 80 % vrednosti poslov predstavlja lizing podjetjem. Vir: Banka Slovenije, Mesečna informacija o poslovanju bank.
Načrtovana gradnja stavb na podobnih ravneh kot v 2017 in 2018
Površina načrtovanih stanovanjskih stavbv aprilu 2021 je bila večja za 17 %, površina nestanovanjskih stavb pa manjša za 20 % glede na marec 2021. Površina v aprilu načrtovanih stanovanjskih stavb je večja predvsem zaradi načrtovane gradnje večjih tri-in večstanovanjskih stavb, medtem ko je površina nestanovanjskih stavb manjša predvsem zaradi tega, ker je načrtovanih manj industrijskih in skladiščnih stavb, kot jih je bilo v marcu, in tudi njihova povprečna površina (558 m2) je manjša od
povprečne površine stavb te vrste, načrtovanih v marcu (917 m2). Največ stanovanj je predvidenih v osrednjeslovenski statistični regiji: 158 ali 44 % vseh. Seštevek celotne površine stavb v zadnjih 12-ih mesecih je pri 1,7 mio m2, kar je na podobno ravni kot v letih 2017 in 2018. Ob tem pa se je pomen stanovanjske gradnje okrepil nekoliko bolj kot poslovne, vendar še ne moremo govoriti o visoki rasti.
V 2020 v poprečju od doma delalo 7,4 % zaposlenih v Sloveniji
Eurostat je naredil oceno števila zaposlenih, ki so delali od doma v letu 2020 v EU-27 (15-64 let). Ta delež naj bi znašal 12,3 %, predtem pa je bilo običajno povprečje pri 5 %. Pri tem je bil delež žensk, ki so delale od doma (13,2 %) nekoliko višji kot pri moških (11,5 %). Pri tem je zanimivo, da so mlajši zaposleni (15-24 let) v manjši meri delali od doma (6,3 %), najpogosteje pa tisti v starostni skupini 25-49 let (13 %). Med državami so bile razlike izjemo visoke. Na Finskem je v
povprečju delala od doma četrtina zaposlenih, nad 20 % še v Luksemburgu in na Irskem. V Sloveniji je delež znašal 7,4 %, kar je bilo podobno kot na Švedskem in na Češkem, vendar denimo manj kot na Poljskem (8,9 %).
Državi v soseščini obetavno v 1. četrtletju
Madžarska je v torek, 18. 5., objavila prvo oceno o BDP v 1. četrtletju, ki je bil višji od pričakovanj. Glede na predhodno četrtletje se je okrepil za 1,9 %, medletno je bil šibkejši za 2,3 %. Že v drugem četrtletju naj bi država dosegla predkrizno raven BDP. Industrija, finančne storitve in IKT sektor so bili ključni pri gospodarski rasti v 1. četrtletju. Celoletna gospodarska rast bo po oceni ING banke dosegla 6 %, centralna banka pa bo zaradi uvoženih inflacijskih pritiskov kmalu pričela
z dvigovanjem centralne obrestne mere, kar bo prvič po letu 2011. Tudi Romunija je presenetila, saj je četrtletna rast pri 2,8 % pomenila le 0,2 % šibkejšo gospodarstvo kot v 1. četrtletju 2020. Poljska je objavila ambiciozen reformni plan za obdobje 2021-2030, kjer naj bi povečali izdatke za zdravstvo s 5,3 % na6 % do 2023 in potem na 7 % do 2027. Dodatno naj bi zvišali splošno davčno olajšavo, razbremenili plače srednjega razreda teruvedli plačevanje socialnih prispevkov na pogodbe
civilnega prava. Infrastrukturne investicije so ambiciozne. Zgradili naj bi hitro linijo vlaka, novo osrednje letališče, kulturne in športne objekte ter prenovili digitalno infrastrukturo. Država naj bi tudi povečala garancije za najem posojil pri večjih družinah. Letni stroški tega10-letnega programa znašajo 65 milijard zlotov, kar pomeni 2,8 % BDP letno. Poljska na ravni EU zagovarja stališče, da bi obrambne izdatke izvzeli iz javno-finančnih pravil, saj temu nameni 2 % svojega BDP,
geopolitične napetosti v njeni regiji pa so bolj izrazite.
