Včeraj je izšla nova strokovna publikacija Združenja Manager Pogled 2019, s katero želimo poglobiti razpravo o gospodarskih razmerah in ekonomski politiki, krepiti zavedanje o soodvisnosti pri ustvarjanju družbenega napredka ter na ta način omogočiti boljše odločanje za materialno blaginjo Slovenije.

Izid publikacije je pospremil dogodek z naslovom Ekonomska politika Slovenije in družbena blaginja, ki ga je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani organizirala medijska hiša Delo. Na dogodku je bilo več kot 300 udeležencev, med njimi številni managerji, strokovnjaki, raziskovalci, študenti in drugi.

Osrednji govorec Thomas Wieser (naslovna fotografija), nekdanji predsednik Ekonomsko-finančnega odbora Evropske unije, je uvodoma izpostavil zavedanje o soodvisnosti članic Evropske unije in njenih institucij pri ustvarjanju ekonomske politike ter hkrati družbene blaginje Evrope: »Prihodnost je pod skupno evropsko streho dobro delujočih in sodelujočih institucij ter držav članic. Za to niso odgovorni le birokrati v Bruslju, ampak vsak od nas, vsaka institucija, vsaka država članica.«

Družbena blaginja bo odvisna od tega, kako bomo reševali demografske izzive
Dr. Dušan Mramor, predsednik Observatorija in eden od avtorjev publikacije, je v njej izpostavil pomen prosvetljenega, osveščenega managementa, ki mora pomagati reševati širša družbena vprašanja. Na dogodku je izpostavil izjemno pereč problem staranja prebivalstva v Sloveniji, ki ga je treba rešiti na družbeno vzdržen način. Družbena blaginja je namreč odvisna tudi od tega, kako bomo reševali demografske izzive. Med tremi možnimi rešitvami je izpostavil »večanje produktivnosti dela, večanje dela aktivnega prebivalstva in, če to ne bo dovolj, spreminjanje pokojninskega sistema, saj je ta, ki ga imamo zdaj in ob realnih gospodarskih napovedih, nevzdržen.«

Na prosvetljeni management se je navezal tudi dr. Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela, ki njegovo nalogo vidi v tem, da sodeluje pri oblikovanju koalicije kreativnih in inovativnih. V tej koaliciji oziroma razvojnem zavezništvu, bi moralo gospodarstvo sodelovati z znanostjo in šolstvom ter kulturo, o čemer pričajo zgodovinski primeri izhodov iz gospodarskih kriz. Ti so na prvi pogled z uvajanjem višjih obdavčitev škodovali interesom gospodarstva, dolgoročno pa prinesli državno blaginjo. »Posnemanje tega koncepta lahko Slovenijo postavi na vzletno rampo in nas lahko z raketo ponese naprej, da dosežemo razvojni preboj,« je zaključil Žerdin.

Če dobro deluje pravna država, gre dobro tudi gospodarstvu
Dr. Verica Trstenjak s Pravne fakultete Univerze v Mariboru je bila v publikaciji kritična do negativne nastrojenosti javnosti proti uspešnim posameznikom v družbi: »Družbene blaginje ne bomo dosegli, če se tisti, ki je uspel in nekaj ima, mora braniti, zakaj je bil priden, varčen in uspešen. In ko bo tisti, ki je uspešen in ima premoženje, motiviran, ravno zaradi vrednot v družbi, pomagati tistim, ki imajo manj. Tako s plačevanjem višjih davkov kot tudi s solidarnostjo.« Na dogodku je opozorila na pomen pravne države: »V Sloveniji je problem delovanje sodstva. Če ni učinkovitega sodstva, ni učinkovitega gospodarstva. Imamo največ sodnikov na število prebivalcev, zato moramo od njih zahtevati večjo učinkovitost in odgovornost.«

Ob koncu je gospodarske napovedi za leto 2019 predstavil mag. Velimir Bole z Ekonomskega inštituta (EIPF). Gospodarstvo se namreč po cikličnem vrhu konec leta 2017 sedaj ohlaja: »Krčenje gospodarske aktivnosti v evro območju postaja intenzivnejše in predhaja tisto v Sloveniji za približno eno četrtletje. Poganja ga predvsem pešanje izvoza, čeprav se tudi pomanjkanje potrebnih delavcev hitro povečuje. Okrevanje, ki gre proti koncu, ni omogočilo realizacije celotnih proizvodnih potencialov gospodarstva, ne v Sloveniji ne v evro območju.«

O Pogledu
Pogled je nov projekt Združenja Manager, v okviru katerega bo izhajala letna strokovna publikacija, ki je dostopna v tiskani in spletni verziji, v slovenskem in angleškem jeziku. »Z njim naslavljamo vse odločevalce v Sloveniji in z njo povezanem gospodarskem in družbenem prostoru, namenjamo ga vsej kritični javnosti v Sloveniji in Evropi z namenom, da okrepimo zavedanje o soodvisnosti pri ustvarjanju družbenega napredka in poudarimo potrebo po širšem konceptu odgovornosti vseh deležnikov v družbi,« je v publikaciji Pogled 2019 zapisal njen odgovorni urednik Jurij Giacomelli.

Za ta projekt se je Združenje Manager okrepilo z Observatorijem, ekspertno skupino zunanjih strokovnjakov in akademikov ter izkušenih managerjev iz lastnih vrst, ki deluje pod vodstvom dr. Dušana Mramorja. Med njimi je tudi predsednik Združenja Manager Aleksander Zalaznik, ki pravi: »Managerji zelo dobro vemo, da delamo dobro, kar kažejo tudi rezultati, a se tudi zavedamo, da se moramo kot managerji in celotna družba v prihodnje bistveno izboljšati, da bo Slovenija postala država z visokim življenjskim standardom večine prebivalstva.«

Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager, pa je izpostavila: »Zgodovina nas uči, da so bili nekateri veliki premiki v gospodarskem in družbenem razvoju v smeri družbe blaginje doseženi takrat, ko je osrednji del odločevalcev razumel družbene razmere in aktivno odigral vlogo razgledanega mnenjskega voditelja z vizijo in vlogo kompetentnega sogovornika politiki ter drugim interesnim skupinam v družbi. S Pogledom želimo v slovenskem prostoru spodbuditi odgovorni družbeni dialog in omogočiti zavedanje soodvisnosti, tako da lahko napredujemo vsi skupaj.«

Strokovno publikacijo Pogled 2019 najdete v priponki.

Fotografije: Voranc Vogel, Delo