Na včerajšnjem posvetu Štajerske gospodarske zbornice pod naslovom Predstavitev učinkov sprememb zakona o minimalni plači so gospodarstveniki razpravljali o problematiki sprememb na področju minimalne plače, do katerih naj bi prišlo s 1. januarjem prihodnjega let, ko bo novela v celoti stopila v veljavo. Takrat bodo iz minimalne plače izvzeti vsi dodatki, določeni z zakonom in drugimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Gre seveda za zelo velike spremembe in obremenitve gospodarstva in današnji posvet je bil namenjen seznanitvi z učinki novele in posledičnemu vplivu na konkurenčnost gospodarstva kot celote, posameznih panog in podjetij, na plačna razmerja med zaposlenimi, zaposlovanje, na bonitetno oceno Slovenije in predvsem razmislekom o odzivih gospodarstva na posledice uveljavitve novele.

Na posvetu je direktorica pravne službe GZS dr. Katarina Prebil pojasnila, da so sprejete spremembe zakona o minimalni plači kar za dve leti vnaprej določile višino minimalne plače. Spremenila se je tudi definicija minimalne plače kar vpliva na povišanje minimalne plače in tudi na okvire plačnih in kadrovskih sistemov podjetij. Posebej je izpostavila, da ni problem v zviševanju zneska minimalne plače, če se pri tem sledi ciljem in namenu vzpostavitve sistema minimalne plače, če je spoštovan socialni dialog in obstajajo utemeljene strokovne podlage, da država poseže v plačne sisteme podjetij. Spremembe sistema minimalne plače v letu 2018 pa so bile izvedene brez spoštovanja socialnega dialoga, je pojasnila dr. Katarina Prebil in dodala: »Nespoštovanje socialnega dialoga vodi v centralno oblastno vodenje in nadzor gospodarstva, kar ima lahko nepopravljive posledice in povzroča gospodarstvu škodo.«

Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS, je izpostavil, da bo po izračunih GZS v 2020 kot posledica učinkovanja novele Zakona o minimalni plači 51 odstotkov zaposlenih prejemalo doplačila do minimalne plače: »Dosegamo rekordno zaposlenost, masa plač v gospodarstvu se je v zadnjem desetletju povečala za 24 %, število prejemnikov minimalne plače pa je do letos upadalo. V zadnjih letih se je v Sloveniji razmerje med minimalno in povprečno plačo zvišalo, in sicer s 44,2 % minimalne plače v letu 2009 na 54,1 % v letu 2018. V letu 2018 je bila Slovenija na 1. mestu po deležu minimalne plače v povprečni plači. S 1. januarjem 2020 se bo razmerje med minimalno in povprečno plačo dvignilo še za 1 odstotno točko na 55 %. Dejstvo je, da minimalna plača povzroča uravnilovko in manjša delež mase plač za variabilno nagrajevanje.«

Gospodarstveniki so izpostavili konkretne učinke novele zakona, ki se jim bodo morali sicer prilagoditi, kar bo v posameznih podjetjih lahko pomenilo tudi odpuščanja. Tudi zato razmišljajo o možnih aktivnostih za spremembo novele Zakona o minimalni plači. GZS je izvedla analizo, v kateri je sodelovalo 48 podjetij iz 17 različnih dejavnosti, ki so zaposlovala 16.446 ljudi. Analiza je pokazala, da se bo 42 % podjetjem iz vzorca obračunska kategorija bruto plače 1 na mesečni ravni povečala do 3 %. Pri 29 % podjetij se bo masa bruto plač povečala med 3 do 6 %, pri 10 % pa med 6 in 9 %. Pri skoraj 19 % podjetij se bo v letu 2020 masa plač povečala nad 9 %.

Podjetja so v anketi navedla, da bo prišlo ob uveljavitvi določb Zakona o minimalni plači v letu 2020 in spremembi strukture minimalne plače posledično do dviga nekaterih cen vhodnih materialov in storitev pri dobaviteljih, kar bo imelo za posledico tudi dvig ostalih stroškov poslovanja. Kot možne ukrepe so navedla pospešeno avtomatizacijo delovnih mest, kjer je to izvedljivo, optimizacijo ostalih stroškov poslovanja, spremembo sistemov nagrajevanja v podjetju, pa tudi pospešeno selitev enostavnih delovnih mest iz Slovenije ter ustrezno prilagoditev števila zaposlenih.


Nazaj