Le malokdo je dan ali dva pred odločitvijo v britanskem spodnjem domu pričakoval, da bo britanski premierki May uspelo prepričati zadostno večino poslancev za podporo sporazumu z EU-27. Najbolj je bil o tem prepričan britanski funt, ki je po izidu glasovanja celo pridobil na vrednosti. Nezaupnica premierki kasneje ni uspela, kar je Britancem prihranilo spremembe v vladi ali celo predčasne volitve. Podpora ponovitvi referenduma zelo niha, zato obstaja majhna verjetnost, da bi ga ponovili; prav gotovo pa ne v kratkem času do 29. marca 2019. Kompromis bi predstavljal model sodelovanja Norveška plus (omejen pretok blaga, vendar prost pretok ljudi, razen v izrednih razmerah). Pojavila se je tudi možnost, da bi EU podaljšala rok za uveljavitev 50. člena pogodbe do 2020 (namesto prehodnega obdobja), kar pa bi bilo politično težko doseči. Nemška industrija v tem trenutku ne ustvarja prevelikega pritiska na Merklovo glede brexita z dogovorom za vsako ceno. Po mnenju nemškega inštituta DIW so ocene glede potencialnih stroškov za nemško industrijo pri brexitu brez dogovora, ki so jih objavili nekateri inštituti, pretirano visoki. Pogajalski pritisk na glavnega evropskega pogajalca Barnierja glede dogovora za vsako ceno je manjši kot pred nekaj meseci. Zato se verjetnost brexita brez dogovora povečuje.
Volkswagen pleše po Trumpovih taktih
Nedavni obisk predstavnikov uveljavljenih nemških avtomobilskih predstavnikov pri predsedniku Trumpu očitno že prinaša prve sadove. Tako je v javnosti precej odmevala namera koncerna Volkswagna, da 800 mio EUR investira v novo tovarno v zvezni državi Tennessee, kjer naj bi sestavljali električna vozila. Tovarna naj bi začela obratovati leta 2022. Zelo pomenljiv je podatek, da naj bi pri tako veliki investiciji dobilo zaposlitev le 1.000 novih zaposlenih, kar pomeni, da lahko govorimo o visoko
robotizirani proizvodnji nove generacije. Volkswagen ima sicer le eno tovarno v ZDA, in sicer v Tennessee, kjer je zaposlenih 3.500 oseb. Volkswagen se je tudi zavezal, da bo s Fordom poskušal doseči dogovor za sestavljanje svojih vozil v nekaterih Fordovih obratih v ZDA. Novici sta v osnovi dobri za vse evropske proizvajalce vozil, saj se je na ta način nekoliko znižala verjetnost uvedbe carin na evropske avtomobile. Koncern Volkswagen je v lanskem letu prodal za 10,8 milijona vozil, zgolj 1
% pa so predstavljala električna vozila. V naslednjih štirih leti naj bi v »električno transformacijo« investirali kar 44 mrd EUR.
Nemci razmišljajo o novem evropskem bančnem šampionu
V nemških medijih so se pojavili namigi, da želi nemško finančno ministrstvo spodbuditi združitev Deutsche Bank in Commerzbank, s čemer bi nastala tretje največja banka v Evropi (za HSBC in BNP Paribas). Vsaj eden od večjih delničarjev prve banke je to možnost že zavrnil. Še vedno odmeva tudi jesenska izjava Scholza, da potrebuje Nemčija osvežitev industrijske politike, ki naj bi jo uspešneje financirala prav takšna banka. Deutsche Bank se sicer otepa medijske gonje zaradi obtožb o pranju
denarna in davčnih utajah. Lansko leto je delnica izgubila polovico vrednosti tudi zaradi padca v dobičkonosnosti. Zaradi zadnje špekulacije pa se je cena delnice spet povečala.
Dogodki v naslednjem tednu: podatki o kitajskem gospodarstvu
Kitajska gospodarska rast se nedvomno ohlaja, vprašljiva je postala tudi volja partijskega vodstva, da ponovno spodbudi domačo gospodarsko rast z vlaganji v infrastrukturo. Celoten dolg gospodarstva je za 2,5-kratnik večji od BDP. Po zgodovinskih podatkih Banke za mednarodno primerjavo tako hitre rasti razmerja med dolgom in BDP ni prestala nobena država v razvoju v zgodovini brez finančne krize. Ker so upniki tega dolga predvsem domači varčevalci, je najbolj verjeten in najbolj optimalen
scenarij, da se kitajska rast na srednji rok umiri med 3 in 5 %. Cene nekaterih surovin, katerih večja porabnica je Kitajska, so se v zadnjih treh mesecih znižale. To odraža utemeljeno zaskrbljenost o dinamiki povpraševanje po le-teh v največjem svetovnem gospodarstvu (18 % globalnega BDP), merjeno po kupni moči. Če bi se kitajsko vodstvo odločilo, da z ukrepi pospeši rast gospodarstva, bi to zopet vodilo v rast cen surovin, predvsem kovin in nafte.
Bojan Ivanc, CFA, CAIA - glavni ekonomist pri Analitiki GZS
Foto: BPI/Shutterstock
