11. november 2019 - »Slovenska podjetja na plačilo računa s strani poslovnih kupcev čakajo v povprečju 81 dni. Ti rezultati so za Slovenijo presenetljivi, obenem pa zaskrbljujoči, saj smo, kar se tiče plačilnih navad pravnih oseb, med najslabšimi v Evropi. Med 17-imi državami, ki so bile zajete v raziskavi, smo na dnu lestvice,« je na podlagi raziskave EOS Evropske plačilne navade 2019 izpostavila Natalija Zupan (naslovna fotografija), direktorica podjetja EOS KSI.
Pri nas namreč poslovni kupci pri plačilih zamujajo 38 dni, roki plačil pa so v povprečju 43 dni. Raziskava, ki je bila izvedena že dvanajstič in v kateri je sodelovalo kar 3.400 podjetij iz 17-ih evropskih držav, je sicer pokazala, da je na ravni Evrope štiri od petih računov plačanih v dogovorjenem roku. V Sloveniji se je letos v primerjavi z lanskim letom povečal delež pravočasno plačanih računov, in sicer iz 77 % na 79 %. Enako se je delež z zamudo plačanih računov zmanjšal iz 21 % na 19 % in obseg neplačil iz lanskih 2 % na 1 %.
Slovenskim podjetjem ni mar
Evropska podjetja občutijo posledice zamud in neplačil v obliki izgube dobička in občasnih likvidnostnih težav. Približno 15 % anketiranih podjetij ocenjuje, da zamude in neplačila ogrožajo obstoj podjetja, v Sloveniji le 8 %. »Slovenski podjetniki zaradi plačilnih navad svojih kupcev ne prepoznajo nevarnosti za podjetje v obsegu, kot jih prepoznajo podjetniki v državah z bolj ugodnim okoljem,« je opozorila direktorica podjetja EOS KSI.
Da so se kot posledico zamud pri plačilih v preteklosti soočali z likvidnostnimi težavami, je priznalo 21 % slovenskih podjetij. Da plačilne zamude dražijo financiranje poslovanja, se zaveda 35 % podjetij, slovenska podjetja pa manj (16 %). Čeprav sodi Slovenija med države z najslabšimi plačilnimi navadami, pa podatki kažejo, da je zgolj 17 % podjetij omejilo investicijsko aktivnost zaradi posledic plačilnih zamud, v primerjavi z evropskimi (25 %). Slovenska podjetja v borbi proti zamudam pri plačilih najbolj verjamejo v preverjanje bonitet (81 %), šele na drugem mestu sledi pravočasno fakturiranje in na tretjem mestu definiran proces opominjanja. »Preverjanje bonitete poslovnega partnerja je odločni preventivni ukrep pred pričetkom sodelovanja, ko pa je kupec v zamudi, bi vsekakor priporočila odločen proces opominjanja in izterjave,« dodaja Natalija Zupan. Ne glede na pozitiven trend pri plačilnih navadah so evropska podjetja skeptična glede prihodnosti. V Sloveniji izboljšanje plačilnih navad pričakuje zgolj polovica lanskoletnih (padec iz 30 % na 14 %), medtem ko se je delež zaskrbljenih, tistih, ki menijo, da se bodo plačilne navade poslabšale, povečal za 4-krat, in sicer iz 3 % na 12 %.
Ogrožene so plače delavcev
Neplačila kupcev vplivajo na sposobnost podjetij za lastno preživetje, izplačila plač svojim delavcem in tudi višino sredstev, ki jih še lahko vložijo v razvoj. Dobre plačilne navade kupcev pa po drugi strani pozitivno vplivajo, da se lahko v podjetjih ohranjajo delovna mesta in celo ustvarjajo nova, s čimer se razvija gospodarstvo in celotna družba. Z uspešno izterjavo dolgov se tako omogoča likvidnost podjetij, s tem pa tudi ohranjanje služb.
Okoli štiri od desetih evropskih podjetij (42 %) zato že sodeluje s podjetji za izterjavo dolgov, v Sloveniji le 12 %. S sodelovanjem z zunanjimi strokovnjaki za upravljanje terjatev se podjetjem na celotni ravni Evrope približno 8 % sredstev povrne nazaj, ki jih podjetja nato namenijo v poravnavo lastnih obveznosti, v nova delovna mesta, v naložbe ali širitev na druga področja poslovanja.
O raziskavi EOS Evropske plačilne navade 2019
EOS je v sodelovanju z neodvisnim inštitutom za tržne raziskave Kantar TNS (prej TNS Infratest) letos izvedel telefonsko raziskavo o plačilnih navadah med 3.400 podjetji v 17-ih evropskih državah. Po 200 podjetij z letnim prometom več kot pet milijonov evrov v Sloveniji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Španiji, Franciji, Belgiji, Švici, Romuniji, Bolgariji, Rusiji, Grčiji, na Danskem, Češkem, Slovaškem, Hrvaškem, Madžarskem in Poljskem je odgovarjalo na vprašanja o lastnih izkušnjah s plačevanjem
in drugih tem v zvezi z upravljanjem terjatev in obvladovanjem rizika. Raziskava je bila izvedena že 12. leto zapored.
Foto: Barbara Reya
