Gospodarska zbornica Slovenije je na MDDSZ naslovila pobudo za spremembo njihovega mnenja glede upoštevanja poslovne uspešnosti kot pogoja za pridobitev pravice do kriznega dodatka po #PKP7. Predlagala je, da se poslovna uspešnost, ugotovljena za določeno obdobje, pri pridobitvi pravice do kriznega dodatka, upošteva v sorazmernih deležih.

Krizni dodatek pripada delavcem, čigar novembrska plača (izplačana v dec.) je nižja od dvakratnika minimalne plače, pod pogojem, da so bili decembra prisotni na delu. Po tolmačenju ministrstva za delo se v limit za upravičenost do kriznega dodatka všteva tudi poslovna uspešnost v celotnem izplačanem znesku v mesecu, ko je bila ta izplačana. Posledično delavci z nižjo plačo od dvakratnika minimalne plače do kriznega dodatka ne bodo upravičeni, če zaradi izplačane poslovne uspešnosti določen limit presežejo.

Po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) jih to postavlja v neutemeljeno slabši položaj. Kot je poudarila GZS v svoji pobudi, se v plačo delavca v posameznem mesecu običajno upošteva sorazmerni del poslovne uspešnosti za obdobje, za katerega je ta izplačana. Konkretno mnenje MDDSZ z 8. januarja pa od tega splošnega pravila odstopa, po prepričanju GZS tudi od zakonskega koncepta instituta plače.

GZS je zato na ministrstvo za delo naslovila pobudo, da ponovno preudari svoje mnenje glede upoštevanja poslovne uspešnosti in ga oblikuje v smeri, da se pri pridobitvi pravice do kriznega dodatka po #PKP7 upošteva sorazmerni delež ugotovljene in za določeno obdobje izplačane poslovne uspešnosti. Tako bi se poslovna uspešnost, izplačana za celotno koledarsko leto 2020, pri mesečnem izračunu višine delavčeve plače upoštevala v višini sorazmernega deleža ene dvanajstine (1/12) zneska izplačane poslovne uspešnosti. Takšna interpretacija pa ne sme vplivati na pravico do kriznega dodatka za obdobje marec-maj 2020, je še poudarila GZS, saj gre za pridobljeno pravico zaposlenih.